Protipožarna zaščita

Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode. Nažalost pa zahtevajo tudi veliko število smrtnih žrtev. Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd., slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema. Z vsemi omenjenimi problemi se srečujemo skoraj vsak dan.

Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru, stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo "flash over" oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje, je potek požara odvisen, predvsem od geometrije in ventilacije prostora, ter količine gorljivih snovi.

Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.

Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito

 Aktivna požarna zaščita

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnjo preprečitev širjenja ognja.

Aktivno požarno zaščito, med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par, ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

 Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sistemi za vodno gašenje požarov preko omrežja opremljenega s hidranti.

Slika 1 - Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti

Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.

Slika 2 - Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih.   Pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih, ki so se,na srečo, do sedaj končali brez žrtev. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? čŒe že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.

Slika 3 - Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje

Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami

Tlačna cev po DIN 14 811
Oznaka	DN	d1
D C 42 C 52 B A	25   42   53   75 112	25 mm   42 mm   52 mm   75 mm 110 mm

Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:

• pasivna požarna zaščita
• aktivna požarna zaščita
• organizacijski ukrepi

Zakonske zahteve

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma

lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara:

• zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta
• zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt
• določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije
• preprečevati širjenje požara po objektu
• preprečevati širjenje požara na sosednje objekte.

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

Model	Podometni hidrant	Model	Nadometni hidrant
A	Z avtomatskim praznjenjem, dodatna zaščita vode	A	2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem
AD	Isto kot A, toda z dodatnim zapiranjem	B	2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje
B	Brez avtomatskega praznjenja	Dodatek U	Predvideno kot dodatna zaščita
BD	Isto kot B, toda z dodatnim zapiranjem	Dodatek D	Z dodatnim zapiranjem
Dodatek št. 1	Priključek spodaj; vgradnja zraven cevne instalacije	Dodatek F	Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodoma
Dodatek št. 2	Stranski priključek; montaža zraven cevne instalacije
DN	80  1) 100	DN DN 80: DN 100:   DN 150:	80, 100, 150 2 zgornja C-izvoda 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod
Način označevanja	Hidrant DIN 3221 - AD2-80-1,5 Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), s premerom DN 80 in z dvojno zaporo (D) za stransko vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500 mm (1,5) m.
1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80		Oznaka	Hidrant DIN 3222-AFUD-100-1,25 Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohišjem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev 1250 mm (1,25) m.

Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke. Sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno, tehnična preglednika obeh strok.

Zavezanec mora:
- skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih, in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca, oziroma tistega, ki je sistem vgradil, in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
- skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
- hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju, ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.

S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.

Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere, preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.

Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.

Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja, glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine.

Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju, oziroma s prostornino rezervoarja, pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.

Slika 4 - Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo šprinklerjev

Legenda:

1)       Zbiralnik vode

2)       čŒrpalna naprava

3)       Tlačni vodni zbiralnik

4)       Stisnjeni zrak

5)       Krmilni ventil

6)       Optični alarmni signal

7)       Omrežje za škropilnike (Sprinkler)

8)       Tlačno stikalo

9)       Alarmna naprava

Sistem za avtomatsko javljanje požara uporabljamo za zgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sireno in prenosom alarma na varnostni nadzorni center in gasilcem.

Preglednica 4 - Dolžina gasilskih cevi

Gasilske cevi						Škropilni cevni nastavek po DIN 14200
Kratka Oznaka	d1 Mm	Dolžina M	Teža 3) kg	Vsebina l/m	Vsebina  l	Tlak   p bar
							4 1)		6 1)		8		9 2)		10		12 5)		14		16 3)		18		20 6)		22		24
A 1)	110	1	14,0	9,5	15,2	1	11	24		42		54		66		95		130		170		215		265		310		380
		2,5	19,3	9,5	23,7	1,5	13	29		52		66		81		115		160		205		260		325		390		465
B 1)	75	1,6	7,6	4,4	7,1	2	15	34		60		76		93		135		185		240		305		374		450		540
C 1)	52	1,6	4,6	2,1	3,4	2,5	17	38		67		85		105		150		205		270		340		420		505		600
A 2)	110	5	8,8	9,5	47,5	3	18	41		73		93		115		165		225		295		370		460		550		660
		20	26,8	9,5	188,8	3,5	20	45		79		100		125		180		240		315		400		495		600		710
B 2)	75	5	5,0	4,4	22,1	4	21	48		85		105		130		190		260		340		430		530		640		760
		20	16,4	4,4	88,2	4,5	22	50		90		115		140		200		275		360		454		560		680		810
C 2)	42	15	6,1	1,4	20,7	5	24	53		95		120		150		215		290		380		480		590		715		850
		30	11,4	1,4	41,4	6	26	58		105		130		160		235		315		415		525		650		785		935
	52	15		2,1	31,8	7	28	63		110		140		175		250		345		450		565		700		845		1010
D 2)	25	5	1,4	0,5	2,5	8	30	67		120		150		185		270		365		480		605		750		905		1080
		15	3,8	0,5	7,4	9	32	71		125		160		200		285		390		510		640		795		960		1140
F	150	20		17,7	353,2	10	33	75		135		170		210		300		410		535		670		835		1010		1200
1) Sesalna cev DIN 14810 2) Tlačna cev DIN 14811 3) Teža s spojkami						Škropilna cev:  1) DM z ustnikom (d = 4), 2) CM z ustnikom (d = 9),  3) BM z ustnikom (d = 16),  4) DM z šobo (d = 6), 5) CM z šobo (d = 12), 6) BM z šobo (d = 22)

Slika 4 -  Požarna varnost protipožarnih inštalacij - šprinkler naprav

V primeru da šprinkler naprave potekajo skozi cone objekta kjer šprinkler naprave niso predvidene, morajo izpolnjevati smernice VDS 2092, ki zahtevajo, da morajo šprinkler naprave, vključno z njihovo nosilno podkonstrukcijo (obešala) , izpolnjevati protipožarne zahteve razreda F90. 

V primeru, da cevi šprinkler naprav prevlečemo z zaščitnimi Conlit 150 U ali Conlit 150 P cevaki, brez težav dosežemo razred požarne varnosti F90. Potrebna debelina izolacije je odvisna od oblikovnega faktorja U/A (razmerje med površino, ki jo ogenj objema in pregretega preseka cevi - nosilca), za posamezen konstrukcijski element - cev.

Požarna zaščita je pomembna dolžnost slehernega posameznika. Kljub temu venomer prihaja do požarov, do vse večje požarne škode in celo do žrtev, ki so posledica malomarnosti in nepazljivosti. Večina ljudi ne razmišlja dovolj o tem, kako nevaren je požar. čŒeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povezujemo z lastnim premoženjem in osebno varnostjo. Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe.

Zavedati se moramo, da je tak odnos do požarne zaščite možno spremeniti le s poučevanjem ljudi, da bodo spoznali požarne nevarnosti, ter skrbeli za njihovo preprečevanje, zaradi sebe in drugih. Te aktivnosti in prizadevanja za izboljšanje splošne požarno varstvene kulture, je eno izmed poglavitnih in najtežjih nalog požarne zaščite.