kPri vsakem ogrevalnem sistemu je nosilec toplote voda, ki jo ogrevamo na določeno temperaturo. Vodo peljemo po ceveh od ogrevalnega kotla do ogrevalnih teles, pri čemer je zelo pomemben pretok. čŒe ta ni zadosten, se lahko zgodi, da bo ogrevanje nezadovoljivo. Pomembno je optimalno delovanje ogrevalnega sistema.
Pravilno in gospodarno delovanje toplovodnih sistemov ogrevanja je, ne glede ali delujejo s stalnim ali spremenljivim pretokom, pogojeno tudi s hidravličnim uravnovešenjem. Pri tem gre za vrsto pomembnih ukrepov, ki so odvisni od zasnove in velikosti sistema, zato ne morejo biti prepuščeni dobri volji projektanta ali izvajalca, temveč je to njuna obveznost.
Cevni razvodi morajo biti dimenzionirani tako, da zagotovijo ustrezen pretok do ogreval. Za izračun površine grelnega telesa moramo poznati toplotne potrebe objekta in potrebne temperature s katerimi želimo ogrevati prostore. S pomočjo temperature dotoka in povratka ogrevalnega medija lahko izračunamo srednjo temperaturo ogrevala. S pomočjo diagrama na sliki 5 in 6 lahko vidimo vpliv napačne regulacije volumskega pretoka na toplotno moč in prostorsko temperaturo.
Običajni hidravlični izračun ogrevalnih sistemov se nanaša na nazivno ali projektno obremenitev. Pri sistemih s stalnim pretokom je ta izračun tudi zadosten, ker se med obratovanjem pretok ne spreminja. Drugače je pri sistemih s spremenljivim pretokom, kjer spremembe obremenitve povzročajo spremembe pretočno-tlačnih razmer. Izračun za nazivno obremenitev je torej potreben, vendar ni zadosten, ker ne daje slike o spremembah, ki se pojavijo med obratovanjem. Sistemi s spremenljivim pretokom so na primer daljinska ogrevanja in dvocevni sistem s termostatskimi ventili.
Pri teh sistemih je potrebna analiza pretočno-tlačnih razmer, ki nastopajo med obratovanjem in se stalno spreminjajo. Za rešitev tega problema sta v rabi dva pristopa. Prvi je s pomočjo računalnika in metode iteracije, ki je za daljinska ogrevanja, v povezavi z bazami podatkov in geografskim informacijskim sistemom, kompleksna in učinkovita rešitev. Obstajajo pa tudi manj zahtevni, analogni programi za sisteme v zgradbah.
Drugi pristop je metoda hidravlične upornosti, ki je uporabna za računalniško in seveda tudi za ročno obdelavo. Metoda hidravlične upornosti je uporabna pri sistemih vodovoda, prezračevanja in klimatizacije, kakor tudi pri drugih cevnih sistemih.
Gibanje vode ali druge kapljevine v cevnih sistemih je posledica tlačne razlike med posameznimi točkami. Pri tem se tlačni padec porabi za premagovanje trenja v ravnih ceveh in za posamezne upore, ko prihaja do spremembe smeri ali prereza, delitve ali združitve toka, ter posebne oblike posameznih elementov (na primer armature, filtri itd.).
Hidravlična uravnovešenost radiatorjev in cevnega omrežja |
klevz |
Lokalna izravnava radiatorjev.
Vertikala 1: Izravnava s termostatskimi ventili (glej diagram 3) ali z vgrajenimi izravnalnim regulacijskim ventilom nameščenim na povratni vod (glej diagram št. 4).
Vsak radiator priključen na vertikalni vod prejme odgovarjajoče njegovi moči potrebni vodni pretok M = Q/(c • DV )
Vertikala 2: Slabo regulirani radiatorji povzročajo neenakomerni pretok vode v ogrevalnem radiatorskem sistemu
|
Slika 1 - Hidravlična uravnovešenost radiatorjev in vertikalnih cevnih razvodov.
Hidravlična tlačna izravnava vertikalnih cevnih razvodov in pomanjkljiva izravnava cevnega omrežja: vertikalni cevni razvodi, ki so nameščeni bližje ogrevalnemu kotlu, prejemajo veliko večji volumenski vodni pretok (s tem je lahko prisotna tudi večja šumnost v ceveh), medtem ko cevni razvodi, ki so bolj oddaljeni, so pogosto nezadostno oskrbljeni. |
Hidravlično uravnovešenje radiatorjev in vertikalnih cevnih razvodov enega proti drugemu, reguliramo s pomočjo vgrajenih regulacijskih ventilov. Pri večjih ogrevalnih sistemih pa s pomočjo diferenčnega tlačnega regulatorja (P-regulator brez pogona). S tem dosežemo konstantni diferenčni tlak v vsakem vertikalnem cevnem razvodu. |
Slika 2 in 3 - hidravlična tlačna izravnava vertikalnih cevnih razvodov in radiatorjev
Način in postopki hidravlične tlačne izravnave - regulacija cevnega omrežja |
Na sliki 4 je prikazana primerjava tlačne regulacije pri novih in starih ogrevalnih in cevnih sistemih.
Slika 4 - Tlačna izravnava novega in starega sistema ogrevalnega sistema
Učinek napačnega volumskega pretoka na toplotno moč in prostorsko temperaturo |
Na sliki 5 in 6 prikazana diagrama kažeta na vpliv napačne regulacije volumskega pretoka na toplotno moč in prostorsko temperaturo.
Diagram 1 in 2 - Vpliv napačne regulacije volumskega pretoka
Odvisnost toplotne oddaje in temperature v prostoru od pretoka namreč ni linearna, temveč gre po krivulji, ki je v začetku dokaj strma in proti koncu vedno bolj položna. Na primer pri 100% pretoku je temperatura v prostoru 20° C, pri 75% pretoku 18,8° C, pri 50% pretoku 16,7° C, pri 150% pretoku 21,4° C in pri 200% pretoku 22° C. Zaradi tega ni visokih zahtev glede natančnosti pri nastavitvi pretoka. Okvirna vrednost dopustne tolerance je ± 10%. Kljub dejstvu, da je prednostna naloga zagotoviti ustrezen pretok pri zadnjih ogrevalih, ki so najbolj prizadeta, ne smemo pozabiti na pregrevanje bližjih prostorov, kjer je v ogrevalih pribitek pretoka. Vsaka stopinja prostorske temperature nad 20° C pomeni dodatno zvišanje stroškov za ogrevanje. To je npr: za srednjo Evropo do + 8%, za južno pa do + 12%. Torej, samo hidravlično uravnovešen sistem nudi ustrezno ugodje v ogrevanih prostorih in normalne obratovalne stroške.
Možnosti za doseganje oziroma izboljšanje hidravlične uravnovešenosti |
1
2 3 |
Termostatski radiatorski ventil (glej diagram 3) Privijala na povratnih vodih, izravnalni ventili, nameščeni na povratni cevni razvod ogrevala (glej diagram 4) Regulacijski ventili na vertikalnih razvodih |
4 5 6 |
Diferenčni tlačni regulator (ali pretočni regulatorji) Kombinacija (na primer 4+3 (kot V-omejitev) Odgovarjajoča cev Ø, Tichelmann, hidravlično uravnovešenje (glej sliko 5) |
S potrebnim natančnim izračunom za izravnavo ugotovimo (za uporabo, diferenčnega tlačnega regulatorja pri uporabi termostatskih ventilov), da je na delnem področju možna samo vgradnja diferenčnega tlačnega regulatorja (točen ni samo v primeru vgradnje). |
V praksi se srečujemo tudi z mnenjem nekaterih strokovnjakov, da pri sistemih s termostatskimi ventili uravnovešenje ni nujno, saj se z delovanjem le teh, sistem samodejno uravnovesi. To je sicer res, vendar manjka en bistven podatek. Kdaj se to zgodi? Neuravnovešen sistem ne deluje pravilno, ob vsakodnevnih zagonih, po nočnih prekinitvah ali centralnem znižanju temperature grelne vode,saj imajo bližnja ogrevala prebitek, oddaljena pa primanjkljaj pretoka. Posledica je časovni zamik doseganja potrebnih temperatur v oddaljenih prostorih, kjer bodo ogrevala segreta na ustrezno temperaturo šele takrat, ko termostatski ventili v bližnjih prostorih priprejo pretok. Hidravlično uravnovešenje centralnega ogrevanja je nujno, saj je taka prizadetost oddaljenih prostorov nesprejemljiva.
Tlačna razlika na termostatskih ventilih ne sme presegati 20 do 30 kPa. Nastavitveni ventili s stalnim uporom tega ne morejo zagotoviti. Zaradi tega potrebujemo še samodejne regulatorje tlačne razlike na pokončnih vodih, ki vzdržujejo nastavljene vrednosti ustrezno termostatskim ventilom. Pri večjih sistemih je v rabi tudi kombinacija obeh, kjer nastavitveni ventili prevzemajo vlogo omejevalnikov pretoka navzgor, regulatorji tlačne razlike pa zagotavljajo pogoje za pravilno delovanje termostatskih ventilov. S temi armaturami so istočasno omogočene še dodatne funkcije na pokončnih vodih; zapiranje, izpraznitev, meritve tlačne razlike in pretoka.
Diagram za termostatske ventile - določanje prednastavitve (odvisno od proizvajalca) |
Primer: Podatki: K Toplotni tok Q = 525 kW, razpon medija 65/50 oC, Tlačne izgube s termostatskim ventilom 90 mbar (= 9 kPa) Rešitev: 525 m = -------------- = 30 kg/h 1,163 • 15 Iz diagrama: k vrednost 0,1 Prednastavitev 2 pri pravilni diferenci XP od mak. 2K Prednastavitev 3 pri XP od maks. 1 |
|
|||||||||||||||||||||
Dotok diferenčnega tlaka še pri zaprtem ventilu bo: 3,5 bar (termostatska glava: 4bar) |
|
|||||||||||||||||||||
Prednastavitev |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
|||||||||
DN 10/15 |
Regulac. dif. XP 0,4 do 1,0 K |
kV - vrednost |
min. maks. |
0,019 0,030 |
>0,038 0,076 |
>0,076 0,126 |
>0,126 0,180 |
>0,180 0,234 |
>0,234 0,262 |
kWS - vrednost v m3/h |
|
|||||||||||
0,054 |
0,104 |
0,174 |
0,274 |
0,459 |
0,730 |
|||||||||||||||||
DN 20 |
Regulac. dif. XP 0,4 do 1,0 K |
kV - vrednost |
min. maks. |
0,025 0,047 |
>0,047 0,098 |
>0,098 0,161 |
>0,161 0,234 |
>0,234 0,364 |
>0,364 0,468 |
Toleranca pretoka ± % |
||||||||||||
20 |
15 |
10 |
8 |
7 |
6 |
|||||||||||||||||
Diagram 3 - Določitev prednastavitve ogrevala opremljenega s termostatskim ventilom
Značilnosti hidravlične vregulacije |
VH > VK : VH = VH VH - VK struja preko smernice od VHVH = VH povratka - predtoka do VH < VK : VK = VH struja preko smernice od VK predtoka do VK povratnega toka
|
|
S lovilnik nesnage; OR razdelilnik. odzračnik; |
Slika 5 - Prikaz in značilnost hidravlične regulacije od ogrevalnega kotla do razdelilnika
Regulacijski ventil na radiatorskem povratnem vodu |
Nadaljnji ukrepi za tlačno izravnavo:
|
Diagram 4 - Regulacija ogrevala s pomočjo regulacijskega ventila, nameščenega na povratni vod
Zaključek |
Omrežja notranjih instalacij toplovodnega ogrevanja so relativno enostavna. S pomočjo metode hidravlične upornosti in z uporabo zgoraj prikazanih podatkov in diagramov se je mogoče velikokrat izogniti številnim problemov, ki se najpogosteje pojavljajo ob nepravilnih pretočno-tlačnih razmerah za različne namene. S takimi ukrepi se najpogosteje izognemo šumom v instalaciji, ki jih povzročajo armature na ogrevalih hkrati pa vzdržujemo enakomerno želeno temperaturo v prostorih. Gospodarno in pravilno delovanje toplotnih sistemov je pogojeno s hidravličnim uravnovešenjem in to ne glede, ali obratujejo s spremenljivim ali stalnim pretokom.