Naši predniki niso imeli vedno dovolj denarja za gradnjo. Še do nedavnega pa so gradili stanovanja, katerih višina prostorov je znašala celo preko tri metre. Vendar, pa to ni bila samo posledica neke tradicije, ampak so se za to odločali zaradi izkušenj. Zavedali so se namreč, da je dober zrak v prostoru odvisen tudi od njegove količine. Več kot je v prostoru zraka, tem manjša je koncentracija škodljivih hlapov in cigaretnega dima. Še posej v zimskem času, ko prostore ogrevamo in jih ne zračimo pogosto, se v visokih prostorih slab zrak nabira pod stropom, to je nad višino dihanja.
Energetska kriza je povzročila čezmerno preizkušanje toplotnih izolacij in navad ogrevanja. Strokovnjaki in stanovalci pa so vse pogosteje naleteli na tako imenovani problem »termovke«. Pri tem se gre na pretiravanje s toplotno izolacijo in posledično na povečanje stroškov za dober in zdrav zrak v stanovanjih. Izkušnje pa kažejo, da za poškodbe v hišah in stanovanjih pogosto ni vzrok toplotna izolacija, ampak pomanjkljiva menjava svežega zraka. Pri toplotni izolaciji z vrednostjo okrog 0,3 in pri pomanjkljivem dovajanju svežega zraka bo zrak v prostorih vedno vlažen.
Ljudje so v preteklosti prostore tudi pogosteje zračili. Noben plamen v peči ne gori, če mu ne dovajamo dovolj svežega zraka in kisika. Vse, kar izgubimo skozi dimnik kot dimne pline, moramo nadomestiti z novim svežim zrakom. Prav zaradi tega netesne okenske pripire niso bile kaka posebna pomanjkljivost. S stalnim zračenjem ne dovajamo v prostor samo svežega zraka, ampak tudi odvajamo iz prostora vlago. Enostavna okenska stekla delujejo kot učinkoviti kondenzatorji. Na njih se nabira kondenz, ki ga po posebnih žlebičkih odvajamo na prosto. Medtem ko danes s centralnim ogrevanjem izkoristimo princip konvekcije, so včasih ogrevali prostore predvsem z žarčenjem. Lončena peč v kotu sobe je brez žlebov, v katerih se segreva zrak; peč toploto le izžareva in s tem ogreva Ijudi, opremo in stene. Če hišo stalno ogrevamo z lončeno pečjo, stene ne bodo nikoli vlažne.
Tudi enostavna okenska stekla pomagajo pri ogrevanju prostorov z lončeno pečjo. Na njihovih svetlih in čistih ploskvah se odbijajo toplotni žarki iz peči in toplota ostane v prostoru. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je zelo povečala potreba po novih stanovanjih. Zaradi tega so se pojavili novi gradbeni materiali in nova gradbena tehnologija. Seveda je to vplivalo tudi na način ogrevanja stanovanjskih prostorov. Kot najcenejši vir se je pojavilo kurilno olje. Ker je bila energija za ogrevanje poceni, so lahko z njo popravili tudi vse napake, ki so bile posledica novih materialov in nove gradbene tehnologije. Z nastankom energetske krize pa so graditelji in tudi strokovnjaki začeli razmišljati drugače in spet so začeli raziskovati že preizkušene načine dela. Na to so vplivala tudi svarila gradbene biologije, ki ima mnoge nove materiale za zelo škodljive. V tem razvoju ni bila izvzeta tudi tehnika centralnega ogrevanja, predvsem zaradi visokih stroškov.
Razmišljajmo drugače
Nesporno lahko ugotavljamo, da v bližnji preteklosti z ogrevanjem niso imeli več stroškov kakor danes, zrak v prostorih pa je bil kljub temu bolj zdrav. Danes okna tesnijo tako dobro, da skozi pripire pride v prostore zelo malo svežega zraka. Na stenah se pojavijo temni madeži vlage in plesni. Mnogi stanovalci mislijo, da je to zaradi slabe toplotne izolacije in pomanjkljive parne zapore. Kdor pa ve, da s še tako premišljeno gradbeno tehnologijo ne moremo kljubovati naravnim silam, bo razumel, da je pravi vzrok za te pojave prešibko ogrevanje in premalo svežega zraka v prostorih. Kadar ne ogrevamo vseh prostorov v stanovanju, se ne smemo čuditi, da v nezakurjenih prostorih vlaga narašča in da se kondenz nabira na mrzlih stenah ter jih stalno vlaži. To še posebno velja za spalnice. Mnogi imajo občutek, da v mrzli spalnici bolje spijo in je zato ne ogrevajo. S tem pa spremenijo spalnico v vlažno celico, v kateri najbolje uspeva plesen. Mnoga alergična obolenja, revma in obolenja dihalnih poti so posledica mrzlih spalnic. Kdor želi dobro in zdravo spanje, bo čez dan spalnico ogreval pri odprtih vratih. Ponoči vrata zapremo, prav tako tudi radiatorje, okna pa nekoliko pripremo. Taka metoda je uspešna, saj čez dan ogrete stene ohranijo dovolj toplote tudi za noč.
Glede prezračevanja ni kakega posebnega recepta. Vedno moramo upoštevati pravo mero. Priporočilo, po katerem zračimo dvakrat na dan, z medicinskega vidika nima prave utemeljitve. To ne zadošča niti za zmanjšanje poškodb na gradbenih elementih zaradi vlage. Vsak mora sam ugotoviti, koliko svežega zraka potrebuje v hiši ali stanovanju in kolikšna vlaga zraka mu še ustreza. Gradbeni biologi postavljajo 60-odstotno relativno vlago kot zgornjo mejo. V zimskem času 30-odstotna relativna vlaga še ne škoduje zdravju. V bivalnih prostorih izmenjajmo zrak vsaj vsaki dve uri, kar pomeni, da moramo zrak v prostoru zamenjati s svežim zrakom.
Zdrav zrak v prostoru ne varuje samo našega zdravja, ampak tudi hišo. Tople in suhe stene ni treba impregnirati, prav tako ni treba vsakih nekaj let obnavljati opleskov. Zdrav zrak v prostorih je zaščita, ki terja nekoliko večje stroške ogrevanja, ti pa so še vedno manjši kakor stroški za obnovo fasade.
Prijetna klima v prostorih ima tudi psihološki učinek. Hladne barve lahko sicer delujejo zelo estetsko, so pa lahko tudi, ne da bi se tega prav zavedali, močno odbijajoče. Pri obnavljanju ali zamenjavi oken moramo biti prav tako previdni. Velika okna nas ne zbližajo z naravo, ampak pogosto povečajo prostor v tolikšni meri, da se v njem ne počutimo dobro, čeprav se tega niti ne zavedamo. Zaradi tega so spet v modi okna s prečkami, in to ne samo zaradi lepega videza, ampak tudi zaradi optičnega učinka, ki povečuje ugodje.
