Če prostorov ne zračimo, koncentracija kisika v zraku s časom pada. Istočasno narašča tudi količina prahu, relativna vlažnost prostora ter koncentracija vonjav v zraku. Zaradi teh razlogov je treba zrak v prostorih izmenjavati v določenem časovnem obdobju.
Naravno prezračevanje prostorov skozi okna in vrata prostorov že dolgo več ne zadovoljujeta potrebam. Priporočljivo je, da se pri novogradnji hiše predvidi prezračevalni sistem oziroma prezračevanje projektira preudarno glede na zahteve in potrebe naročnika. Dejstvo je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni, vendar s pravilnim projektiranjem zmanjšamo stroške za energijo v prihodnosti.
Vse pogosteje uporabljamo za dovod svežega zraka, kot tudi za odvod posebne kanale iz pločevine ali drugih materialov, skozi katere s pomočjo ventilatorja prisilno dovajamo v prostor svež zrak. Vse bolj pa se tudi pri individualni gradnji odločamo za klimatiziranje prostorov. Ponavadi se uporabljajo lokalne, tako imenovane "split" izvedbe. Uporabljajo se pa tudi sistemi, ki poleti prostore hladijo in pozimi z njimi ogrevamo. Zato je pametno, da v primeru že instaliranega cevnega sistema ogrevanja v hiši isto napeljavo poleti uporabimo tudi za hlajenje. Hlajenje prostorov lahko izvedemo s površinskim hlajenjem ali s konvektorji.
V grobem razdelimo sisteme za prezračevanje in sisteme za klimatizacijo. Glede na različne načine vpihovanega zraka, pa se prezračevanje in klimatizacija delita na mešalno, izpodrivno in laminarno (laboratoriji, operacijske sobe). Na sliki 1 in 2 so prikazani različni načini vpihovanega zraka in naprave s katerimi prezračujemo oziroma prostore klimatiziramo.
Preglednica 1: Potrebna količina in izbira dovajanega zraka pri prezračevanju
| Potrebna količina zraka | |
|---|---|
| Kvaliteta zraka v prostoru: | na primer geometrijsko (dolžina, širina, višina), tesnost, okolje, odlagalna površina |
| Vrsta prostora in zahteve: | na primer: pisarne, prostori za sestanke, za obrtne dejavnosti itn. |
| Temperatura: | Na primer: pod temperatura in nad temperatura, statična ogrevala, hladilne površina in druge obrobne površine |
| Termična obremenitev: | Ogrevalna in hladilna obremenitev (znotraj/zunaj), vlaženje in sušenje; potreben volumski pretok |
| Vrsta naprave | Centralni in decentralizirani sistem, način pogona, gradbeni element, regulacija, prezračevanje itn. |
| Prehod dovajanega zraka | Na primer: nastavitev, kvaliteta, zorni kot, |
Pri prisilnem prezračevanju dovajamo zrak v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Zrak za prezračevanje, ki ga dovajamo v bivalne prostore mora imeti primerno temperaturo in biti ustrezno čist. Vlažnost se naj giblje v mejah od 40 do 60 % relativne vlage. Glede na dovoljeno maksimalno koncentracijo CO2 v prostoru znaša minimalna količina svežega zraka 18 m3/h na osebo.
Na sliki 3 so prikazani načini sevanja zraka za prezračevanje in ogrevanje.
Za lokalno prezračevanje se odločimo le v določenih prostorih kot so kopalnica in podobno. Pri centralnem prezračevanju je značilno, da hkrati prezračujemo več prostorov, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Pri obeh načinih lahko uporabimo prenosnike toplote oziroma rekuperatorje, s katerimi znatno znižamo toplotne izgube.
Na sliki 4 je prikazana rešetka za prezračevanje z vertikalnimi in vodoravnimi rešetkami in z različnimi nastavitvami.
Širokokotna šoba za vpihavanje, prezračevalni ventil (PV), lamelni in univerzalni difuzor za vpihovanje zraka v prostor za stropno montažo, so prikazani na sliki 2.
Pri izpodrivnem prezračevanju prihaja pogosto do problema z vlekom vzdolž tal, kar je posledica nepravilne izbire difuzorjev. Zato je potrebno izbrati primeren difuzor, predvsem je pomembna mejna cona pred difuzorjem. Primerni so difuzorji, ki imajo možnost nastavljanje smeri vpihanega zraka, če so obešeni na steni ali nad bivalno cono. Razen difuzorjev za izpodrivno prezračevanje uporabljamo tudi talne rešetke in talne ventile za vpihovanje zraka. Ker s sistemom izpodrivnega prezračevanja ne moremo ogrevati stavb, je potrebno ogrevanje urediti na drugi način. Možne kombinacije so uporaba grelnikov in konvektorjev. Grelniki se vgradijo pod najhladnejše elemente v prostoru.
Ogrevanje in hlajenje prostorov vse bolj opravljamo s stropnimi sevali. Prednost stropnega sevala je, da ogrevamo le tisti del prostora, kjer toploto potrebujemo, to je pri tleh. Pri ohlajanju s sevali pa se izognemo neprijetnemu pihanju. Pomembnejšo vlogo elementov vsake prezračevalne in klimatizacijske naprave predstavljajo filtri za zrak, ki morajo biti ustrezne kvalitete. Poleg grobih filtrov moramo vgraditi še fine filtre, s katerimi zmanjšamo vdor prašnih delcev iz okolice.
