V diagramu 1 in 2 so prikazani viri in zaloge fosilnih goriv ter poreklo in izdelava nekaterih obnovljivih goriv (original - fossile fuel resources, origin and fabrication of somerenewable fuels ). Svetovnih zalog nafte je vsaj še za 40 let, mnogo več je zemeljskega plina, a kot kaže, bo vendarle treba še bolj resno razvijati alternativne energetske vire.
Za priprave in obsežne raziskave na energetski prehod je časa še vedno dovolj. Prehod se ne bo zgodil kar čez noč. Vsekakor pa to človeštva ne bi smelo ujeti nepripravljenega, saj se strokovnjaki že pripravljajo ter izumljajo marsikaj novega, kar ne bo odvisno od zalog surove nafte.
Na sliki 1 so prikazane rezerve za zemeljski plin, kurilno olje in premog.
Svetovnih rezerv nafte je še vedno veliko. Največ je vsekakor premorejo arabski šejki. Samo države, ki so organizirane v združenje OPEC premorejo več kot tri četrtine vseh svetovnih zalog nafte. Tudi Rusi premorejo desetino svetovnih rezerv. Razen črnega zlata pa premorejo še gromozanske zaloge zemeljskega plina.
Številni strokovnjaki se že dolgo zavedajo problema z gorivom in se vse bolj resno ozirajo k alternativnim virom, kjer prevladujeta veter in sonce. To sta tudi brezmejna energenta, ki pa ju je tudi najtežje ujeti in njuno energijo shraniti za obdobje, ko ni na razpolago sonca in ne vetra. Še težje pa je njuno energijo spraviti na ekonomsko raven. Zato se vse bolj uveljavljajo razna hibridna goriva, vodik, gorivne celice itd. V direktivi EU se zahteva, da se v vseh državah članicah do konca leta 2010 zamenja skoraj 6 % vseh fosilnih goriv za transport z biogorivi. Vsekakor pa bodo še kar nekaj let ključnega pomena za pogon vozil ogljikovodiki (surova nafta, zemeljski plin in njuni derivati). Vse večja poraba plina je vse pomembnejša tudi zato, ker so njegove znane svetovne zaloge (zlasti v Rusiji, Iranu in Katarju) zadovoljive še za najmanj 64 let.
Fosilna goriva bodo čedalje dražja predvsem zaradi omejenih zalog, z nepredvidljivimi posledicami sprememb klimatskih razmer pa bodo obremenjene prihodnje generacije.
Bioplin
Razpadanje biomase proizvaja plin (metan), ki se lahko uporablja za proizvodnjo pare pri proizvodnji električne energije ali v industrijskih procesih. V ta namen je zelo uporaben hlevski gnoj, pa tudi ostali organski odpadki iz gospodinjstev in industrije (mesni ostanki, koruzna silaža).
Na sliki 2 je prikazana proizvodnja biomase in krogotok vodika, ki predstavljata alternativni vir energije.
Zemeljski plin, kurilno olje in premog so se v več milijonih let razvijali iz biomase. Pri njihovem izgorevanju se je v ozračje sproščal CO2, kateri je v glavnem največji krivec za nastajanje tople grede.
Biomasa
To je skupno ime za odmrli organski material rastlinskega izvora. Razen nafte in premoga lahko človek uporablja biomaso za pridobivanje energije. Les je najbolj razširjen vir za pridobivanje energije. Hitro rastoče kulturne rastline, na primer slama, sladkorni trs in oljna repica itd. pridobivajo vse večji pomen. Ugotovitve kažejo, da s fotosintezo letno nastane preko tisoč ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje, s čemer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo (bioplin in biodizel).
Zemeljski plin
Zemeljski plin je energent sedanjosti in prihodnosti. Zaradi svoje široke uporabnosti, izjemne ekonomičnosti in udobja, ki ga prinaša uporabnikom, sodi med najbolj zanimive in perspektivne vire ogrevanja. Je zmes različnih plinastih ogljikovodikov in spada med fosilna goriva. Glavna sestavina v vseh primerih je metan. Prisotne so tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan,propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta.
Kurilno olje
To je proizvod, ki ga pridobivamo iz surove nafte in je namenjen kurjenju v napravah za pridobivanje toplote za ogrevanje. Kurilno olje, bencin in motorno olje pridobivajo s predelavo surove nafte. Kurilno olje je zmes ogljikovodikov, kjer je približno 86% ogljika in 14% vodika. V sestavi v glavnem prevladujejo ogljikovodiki od 95-98 % in nasičeni ogljikovodiki, alkani, parafini in cikloalkani, cikloparafini, nafteini in nenasičeni ogljikovodiki, alkeni -olefini in areni ter aromatski ogljikovodiki.
Vetrna energija
Energija vetra spada med obnovljive vire in nima nikakršnih posledic za zdravje ljudi in naše okolje. Z vetrno energijo tudi ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Bolj ali manj s postavljanjem vetrnic posegamo v prostor le z estetskim videzom. S pomočjo vetrne turbine vršimo pretvorbo kinetične energijo vetra v električno energijo.
Vetrne turbine neposredno ne onesnažujejo okolja, vendar pa s svojo velikostjo zelo izstopajo. Predvsem so vetrnice moteče zaradi hrupa, motijo živali ter radijske in TV signale. Nevarna pa so tudi olja v turbini.
Cena za gradnjo vetrnice je zelo visoka, vendar se zaradi velikega dnevnega višanja cen za energijo, velikih državnih subvencij in brezplačnega pogonskega sredstva povrnejo stroški gradnje v relativno kratkem času.
