Dolžnosti pri preiskavi legionarske bolezni
Pri legionarski bolezni morajo biti zagotovljene številne preiskave. Z odredbo o pitni vodi iz leta 2011 morajo lastniki številnih domov in upravljavci nepremičnin opravljati redne preglede za legionarsko bolezen. Ta ureditev se uporablja v Evropi za nešteto stanovanjskih enot. Torej, več kot 2 milijona več družinskih hiš je dolžno spoštovati zahteve o preverjanju z legionarsko boleznijo.
Energetsko učinkovito delovanje sistema za ogrevanje sanitarne vode ni nujno, da je v nasprotju s higienskimi pogoji za pitno vodo. Nova spoznanja izhajajo iz številnih podrobnosti, ki obetajo stabilno oskrbo in nadzora kakovosti. Vse to z minimalnim volumnom vode v celotnem sistemu.
Če je hkrati mogoče odpreti eno ali več izlivnih mest za ogrevano pitno vodo, moramo v vsakem primeru segreti zadostno količino pitne vode. Primerno je, da vodo segrejemo s ploščatim toplotnim izmenjevalnikom po načelu, pretočnega grelnika vode, kjer je na razpolago zadostna količina tople vode z enakomernim pretokom vode. V primeru, da se pretok vode v trenutku spremeni oziroma poveča ali zmanjša, je za nadzor vgrajen senzor, ki samodejno odpravi napako. Hkrati je izmerjena temperatura (pitne vode, vroče / s pitno vodo in s toplo vodo) na izlivu. Na podlagi teh podatkov deluje nadzor nad delujočo črpalko. Nastavitev nadzora črpalke poteka s pomočjo impulzno daljinsko vodene regulacije v območju od 15 do 100 % na moč črpalke.
Ločeno shranjevanje tople vode od sistema za pitno vodo
Potrebna ogreta voda je shranjena kot rezerva v večjem toplotnem rezervoarju za ogrevanje. Tukaj velja naslednje: nižja temperatura grelnega povratnega voda ustvari večji učinek priključenega toplotnega hranilnika vode. Ta postopek je poznan tudi kot LowEx sistem in je še posebej pomemben pri uporabi obnovljivih virov energije za energetsko oskrbo kot rezervno napajanje. Segrevanje po temperaturnih plasteh v toplotnem hranilniku je zelo pomembno za shranjevanje v toplote. Še posebej je izrecno zaželeno v toplotnih hranilnikih. Tudi iz higienskega vidika je segrevanje po temperaturnih plasteh v toplotnem hranilniku vode neškodljivo, ker je prostor za shranjevanje pitne vode ločen od sistema z ogrevalne strani.
Vmesni toplotni hranilniki S imajo med toplotnimi plastmi vgrajene znotraj ležeče lopute. Plasti z Vmesni toplotni hranilniki imajo med toplotnimi plastmi vgrajene znotraj ležeče lopute. Plasti z nizkimi temperaturami so v spodnjem območju shranjevanja in nastanejo z jemanjem PWH enot. Za optimizacijo toplotnih plasti je izbira odvisna od temperature povratnega voda, ki se uporablja. Obravnavane so različne temperaturne plasti pri vračanju v posameznih položajih. Optimizacija razdelitve toplote po plasteh prihaja neobvezno na voljo s temperaturo, ki je odvisna od povratnega voda na toplotnem hranilniku.
Temperature razdeljene po plasteh
Vsekakor je treba upoštevati različne temperature na povratku v ustreznih obratovalnih situacijah.
V krožnem toku (obtok) je primerna temperatura na povratku iz toplotnega hranilnika, ki mora znašati minimalno 58 °C (60 °C / 55 °C). Temperatura povratka na razdelilni napravi je v povprečju 25 °C. Tudi pri nizki temperaturi na povratnem vodu se da povečati učinkovitost. Treba je samo preprečiti mešanje toplejše plasti v vmesnem hranilniku. V ta namen uporabimo 3 smerne preklopne ventile z vgrajeno termostatsko glavo, ki mora biti nameščen v povratnem vodu do vmesnega toplotnega hranilnika. Glede na nastavljeno ciljno temperaturo uvedemo selektivni dovod vode v spodnjem ali srednjem območju v vmesnem toplotnem hranilniku vode.
Nastali povprečni sloj temperature lahko uporabljamo na primer za kombinacijo s centralnim ogrevanjem. Ogrevanje vmesnega toplotnega hranilnika vode uravnavamo z dvema nameščenima senzorjema za varovanje prekoračitve temperature v rezervoarju. Glede na obremenitev se zahteve prenašajo na vir toplote preko stikov brez potencialnega sistema.
Legionarske bakterije
Pri obolenju z legionarsko boleznijo so bakterije v vodi (pitna voda, studenčnica in voda v jezerih in rekah). Razmnožujejo se zelo hitro. In to tako hitro, da lahko v 8 urah narastejo na približno 16 milijonov celic. Ampak zato je potrebna hrana (biološki filmi - biološko nalaganje) in ustrezni temperaturni pogoji vode (od 45 °C do 25 °C). Do zdaj je poznanih 48 vrst legionarskih obolenj in 70 podskupin, ki jih najdemo v glavnem v sladki vodi, lahko pa tudi v mokrih tleh. V jezerih s slano vodo legionarskih bakterij ni, ker ne marajo soli.
Legionarske bakterije so termofilne bakterije. Povzročijo nalezljivo bolezen, ki je povezana s simptomi hude pljučnice. Leta 1976, prej neznana nalezljiva legionarska bolezen so poimenovali šele na srečanju legionarjev v Filadelfiji in se šele od takrat naprej imenuje legionarska bolezen.
Tudi tako imenovana Pontiac - vročina lahko povzroča legionarske bakterije. Te bakterije spadajo med naravne sestavne dele sladke vode in v površinskih vodah predstavljajo le zelo majhno tveganje za okužbo pri ljudeh. Bakterije lahko vstopijo v telo človeka le z dobro razpršeno meglico vodnih kapljic, ki preidejo v človeška pljuča in povzročijo zelo oziroma smrtno nevarno obolenje.
Bakterije legionarske bolezni se najbolje razmnožujejo med 25 in 45 °C. Viri so zlasti tuši, bazeni, vedra, klimatske naprave z vlaženjem zraka in hladilni sistemi, kjer voda ne velja biti pretirano ogrevana (> 60 °C) in stoji dalj. Nevarne so še posebej velike posode z več kot 300 litri prostornine. V enodružinskih hišah in stanovanjih je velikokrat shranjena velika količina tople vode, ki pa je le redko v celoti uporabljena.
Poleg tega je tudi zelo nevarno, ali voda v cevnem omrežju vodne instalacije stoji dlje časa (stagnacije vode predvsem v daljših cevnih razvodih). Voda v času mirovanja, ki se v takšnih in podobnih primerih zagreje na (> 25 do 45 °C), ko priteče iz pipe, je idealna nevarnost, še posebej, če je toplo.
Povratni eno plastni modul z mešalnim ventilom in vgrajenim termostatom
Z uporabo modula za nadzor temperature krožnega voda se lahko razdelijo toplotne plasti v obtoku v vmesnem toplotnem hranilniku. Takšnemu delovanju se je mogoče izogniti. Modul mora biti nameščen v povratni vod med svežo dovajano vodo na postaji in medpomnilnikom.
Primer instalacije pred tok s pred mešanjem v modulu - eno plastni modul
Pri uporabi modula se nadzorovana temperatura povratnega toka izvede, s čimer se izognemo mešanju temperature v vmesnem hranilniku in načinu obtoka. Modul je nameščen v povratnem vodu med svežo vodo in postajo medpomnilnika.
Legionarsko bolezen zdravimo z antibiotiki. Hitro zdravljenje je pomembno
Kadar nastane bolezen z legionarskim obolenjem le z blagim nelagodnim počutjem in je prisotna le povišana telesna temperatura, običajno mine sama od sebe. V takih primerih se lahko običajno antibiotiki izpuste. Če nastopi legionarska pljučnica (Legionarska bolezen), je treba zdravljenje začeti takoj, ko jo opazimo. Bolezen je smrtno nevarna predvsem za starejše in kronično obolele bolnike.
Za zdravljenje legionarske bolezni se uporabljajo posebni antibiotiki. Ti zavirajo rast bakterij ali ubijajo klice neposredno. Ob legionarskih bolezni so v telesu utrjene "patogene" bakterije, ki pa so imune na številne običajne antibiotike. Zato je ključnega pomena, da se uporabljajo pravilni antibiotiki.
Nekateri antibiotiki delujejo tudi znotraj celice. Le tako lahko dosežemo bakterije.
Dolgo je bil Eritromicin edina aktivna sestavina za zdravljenje te bolezni. Tudi kombinacije antibiotikov je možno uporabiti zlasti v hudih primerih. Najboljša antibiotična terapija je zdravljenje, ki traja dva, včasih tudi tri tedne. V prvih dneh je pogosto potrebna tudi infuzija.
Da preprečimo nadaljnje širjenje legionarskega obolenja mora vsak posameznik biti dobro poučen s to težavo, še posebej tisti, ki skrbijo za večje objekte. Torej, treba je opraviti pregled celotnega vodnega sistema in preučiti vse možnosti za odpravo napak.
I.K.
