Z energetskimi preobrati se je začela paradigma pri oskrbi z energijo. Cilji v energetski politiki naj bi v prihodnje imeli na voljo manj visokih rezervnih zmogljivosti, kar pomeni, da bodo potrebe po energiji bolj prilagojene zagotavljanju in ustvarjanju le tiste energije, ki bo okolju bolj prijazna.
Zato je med drugim treba širiti omrežja za oskrbo in vzpostavitev novih tehnologij oskrbe z energijo z decentralizirano strukturo in regionalizacijo. Pri izvajanju te nove paradigme so socialna vprašanja zelo pomembna.
Zamišljena zasnova energetskega prehoda bo uspela le, če se bodo upoštevale potrebe in pričakovanja prebivalstva, ter v zvezi z vprašanji enakosti in pravičnosti in se ustrezno odražala na trgu z zahtevami v gospodarstvu. Tematske prednostne naloge za raziskovalne projekte so torej sprejemanje in sodelovanje, procesi preoblikovanja upravljanje in možnosti razvoja v energetskem sistemu.
Državljane, prebivalce v mestih, v javnih gospodarskih službah, organizacije, ki se ukvarjajo z okoljem, in druge zainteresirane strani, bo energetski prehod neposredno prizadel. Večino različnih interesnih skupnosti, ki imajo različne potrebe po spremembah, skrbi, kakšne novosti bo energetski prehod prinesel. Med več kot 30 projekti, ki so že vključeni v "okolijski in socialno združljivo preoblikovanje energetskega sistema" je že naredilo raziskave o tem vprašanju in lahko podajo partnerjem svoje mnenje in spoznanja.
Nekateri so že predstavili svoje rezultate in njihove morebitne vloge v prenosnih delavnicah, ki so bile na zaključni konferenci v letu 2016. Delavnice prevzemajo osrednje teme številnih raziskovalnih projektov. V njih je mogoče v celoti omogočiti udeležbo in ogled vseh osnovnih naprav, ki omogočajo dejavnost oziroma prometne povezave v energetiki, načrtovanje, centraliziranih in decentraliziranih energetskih zasnov, procesov preoblikovanja za upravljanje energetske prenove v obstoječih stavbah.
Raziskovalni projekti se razlikujejo
Veliko ljudi kaže osebno angažiranost pri prehodu z energijo. Kaj pa, če nekatera podjetja to zavezo samo spodbujajo zaradi boljšega izkoristka zaposlenih na svojih delovnih mestih? Raziskovalni projekti in intenzivne študije raznih primerov v velikih podjetjih kažejo napredek s prenosom na mala ekološka podjetja. In kaj storiti, ko gre za manjši projekt brez spodbud? Raziskovalci analizirajo tudi takšne primere. Zanima jih predvsem, kaj zavira zavezanost zaposlenih za energetski prehod in kaj jih spodbuja. Rezultati kažejo, da, ko so zaposleni za delo motivirani, sprožijo svoje ideje in projekte za energetski preobrat v podjetju, kar pa vsem koristi.
V nekaterih podjetjih delajo analize, kako lahko podjetja uporabijo osebje, za spodbujanje dosežkov o prihrankih energije v lastnem podjetju. To je odlična priložnost, saj to povečuje zvestobo in prepoznavnost podjetja, delodajalec pa pridobi novo razvojno moč in impulz, v kateri smeri nadalje krepiti svojo učinkovitost. Ta model raziskovalnega dela za zaščito podnebja se danes izvaja na Univerzi za umetnost in družbo v Alanusu in so s svojimi dosežki zelo uspešni.
Urbanistično načrtovanje in arhitektura, kot vbodne rane za energijski prehod?
Med osrednja vprašanja o energetskem preobratu moramo vedeti tudi, kako radikalno moramo spremeniti arhitekturo in urbani razvoj?
Razprave o energetskem prehodu so se do danes osredotočale predvsem na proizvodnjo energije s premogom, plinskih elektrarn ali obnovljivih virov kot tudi za distribucijo in upravljanje energetskih tokov. Poudarki na te teme so sicer prišli veliko prepozno, še posebej za mesta, saj so ne nazadnje prav mesta največji potrošniki.
To poudarjajo tudi mednarodni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novimi načini za gradnjo s CO2 neposredno arhitekturo in s čim nižjo obremenitvijo CO2 v mestu. Številni arhitekti že dalj ponazarjajo možnosti omejitev podnebnih sprememb na podlagah zaključenih projektov.
Mestni načrtovalci razpravljajo o odločilnem vprašanju, in sicer katere spremembe so za mestna središča najbolj primerne?
Prihodnji načrtovalci iz različnih podjetij in nekateri strategi za podnebne spremembe, ki raziskujejo in podajajo njihova mnenja v Cambridgeu, bodo zato na vprašanja podnebja vsekakor vodili do večjih in pričakovanih paradigem v arhitekturi in urbanizmu tega stoletja.
Kako družbeno odgovorno je energijski prehod?
V razpravah o energijskih prehodih so v ospredju vedno stroški. Kako drago je preoblikovanje energetskega sistema in kdo nosi finančno breme? V gospodinjstvih se to očitno čuti, saj so vse bolj pod pritiskom naraščajočih cen električne energije, dviga energetskih dajatev, dodeljevanja sredstev za soproizvodnjo ali kontrolo električne energije.
Če pogledamo stroške, se zato vedno postavlja v ospredje socialna razsežnost energetske politike, kar je povezano s sloganom "energetske revščine".
Kako družbeno odgovorno je energijski prehod? To je vprašanje za strokovnjake s področja podnebnih razmer in varstva potrošnikov.
I.K.
