Za vsesani zrak v zaprtih prostorih s temperaturo do 35 °C in ga teče polovica skozi rotor, kjer se ohlajuje in ga nato ohlajenega naokoli 22 °C ter ga ponovno vodimo nazaj v prostor, ki ga ohlajamo. Hladnejši zunanji zrak je voden v proti toku skozi drugo polovico rotorja, se segreva in ga nato odvajamo navzven.
Hlajenje z izhlapevanjem
Vendar pa obstaja način, da se drastično zmanjša velika poraba energije. V večini primerov lahko hladilno enoto v celoti odpravimo. To se izvede s pomočjo preprostega fizikalnega postopka: z izparevanjem vode. Načelo, ko voda izhlapi, se odstrani smiselna (občutljiva) toplota iz zraka. Rezultat tega je, da se temperatura zraka zmanjšuje, zrak v prostoru pa postane hladnejši. Ta tehnologija pri zamenjavi zunanjega zraka se imenuje adiabatni sistem hlajenja. Tako se preprosto pri tem sistemu doda voda, ki nato izhlapi in hladi zrak. To je razlog, zakaj govorimo o sistemu hlajenja, ki poteka z izhlapevanjem.
Na sliki je prikazana bistvena sestavina pri izhlapevanju je hlajenje, rotacijski zračni vlažilnik in rotor za utekočinjanje.
Neposredno in posredno hlajenje
Razlikujemo neposredno in posredno hlajenje z izhlapevanjem. V primeru neposrednega hlajenja z izparevanjem zunanjega zraka se ta zrak ohladi, lahko pa tudi ne. Ta postopek ponazarja primer posrednega hlajenja z vlažilnikom (adiabatsko) in z rotacijskim toplotnim izmenjevalcem.
V tem primeru je zrak v prostoru mogoče ohladiti z najmanjšim naporom, če na primer tukaj zunanja temperatura znaša okoli 35 °C, je lahko temperatura zraka, ki zapusti ta ohlajeni prostor samo 25 °C. Z vlažilnikom se odpadni zrak iz prostora ovlaži. Z izhlapevanjem vode, ki takrat poteka, odstranimo toploto iz odpadnega zraka.
V naslednjem koraku ohlajeni zrak preide skozi rotacijski toplotni izmenjevalnik, ki shranjuje hladno energijo. Rotor ohladimo na strani odpadnega zraka, kjer še nadalje zagotavlja vrtenje v zračnem prostoru, da oskrbi svež zrak in nato hladi topel zrak, ki prihaja z zunanje strani. Ta prihaja nazaj v prostor kot ohlajen za oskrbo zraka. Hladilna enota pri tem ni potrebna.
Mollierov H, x-diagram
Sprememba temperature in vlažnosti zraka je razvidna iz Mollierovega H, x diagrama, saj, služi za jasno zastopanje sprememb v stanju z vlažnim zrakom. Temperatura zraka je izražena v stopinjah Celzija in je na lestvici na levem robu, relativna vlažnost izražena v odstotkih pa na desnem robu skale.
V vsakem primeru se pušča zrak v prostor pri 25 °C in relativni vlažnosti približno pri 50 % (izpuh zraka). Zrak prehaja skozi vlažilec, s čimer pri ohladitvi na 18 °C, njegova relativna vlažnost naraste na 98 %, kar pomeni, blizu nasičenja. Sprememba je prikazana na sliki v modro obarvani črti.
Rotacijski toplotni izmenjevalnik shranjuje največji del predelanega hladnega zraka in ga napaja s tokom svežega zraka. Ta hladi zunanji zrak pri vstopu v prostor od 35 °C do 23 °C, hkrati pa absorbira nekaj vlage iz izpušnega toka zraka in doseže udobno vrednost na 61 %.
Na diagramu je prikazano hlajenje prostora, ki poteka popolnoma brez energetsko intenzivne hladilne naprave.
I.K.
