vse predpisano v odloku o varčevanju z energije, kjer je treba upoštevati mejne vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti U, z razlikovanjem med stanovanjskimi in ne stanovanjskimi stavbami, komplet z višino notranjih temperatur.
Preglednica: Mejne U vrednosti za gradbene dele v stanovanjskih in ne stanovanjskih stavbah podane po smernicah o energetski toplotni zaščiti iz leta 2009, dodatek 3, preglednica 1
|
Gradbeni del |
Stanovanjske/ ne stanovanjske stavbe, notranje temperature ≥ 19 °C |
Ne stanovanjske stavbe, notranje temperature
≥ 2 / < 19 °C |
|
|
Umaks v W/(m2 . K) |
|
|
Zunanji zid |
0,24 |
0,35 |
|
Stropi, strehe in strehe z nagibom |
0,24 |
0,35 |
|
Ravne strehe |
0,20 |
0,35 |
|
Strop / stene v neogrevanih prostorih / zemlja |
0,30 |
brez obveznosti |
|
Talne konstrukcije |
0,50 |
brez obveznosti |
|
Streha navzdol proti zunanjemu zraku |
0,24 |
0,35 |
|
Zunanja okna, vrata, steklena vrata • s posebno zasteklitvijo |
1,30 2,00 |
1,90 2,80 |
|
Strešnao okno • s posebno zasteklitvijo |
1,40 2,00
|
1,90 2,80 |
|
Zasteklitev • s posebno zasteklitvijo |
1,10 |
Brez zahtev |
|
Zasteklitev • s posebno zasteklitvijo |
1,50 1,60 |
1,90 brez obveznosti |
|
Steklena streha • s posebno zasteklitvijo |
2,00 2,30 |
2,70 3,00 |
Izračun U-vrednosti gradbenih delov
V nadaljevanju sta DIN EN ISO 6946 »toplotna upornost in toplotna prevodnost« (2008) določeni po metodi za izračun U vrednosti nekega gradbenega koeficienta pri prenosu toplote gradbenega ovoja. To se naredi podrobno v tabelarni obliki, vključno z zahtevanim izračunom toplotne upornosti RT in toplotnega upora R.
Nadalje se izračuna toplotna upornost R vseh plasti gradbenih komponent iz skupne vsote posameznih uporov v vseh plasteh. Vsak posamezni upor se izračuna, kot kvocient debeline plasti d vsake plasti in ocenjeno število toplotne prevodnosti, l, ki se izračuna po plasteh materiala.
V naslednjem koraku se lahko izračuna toplotna upornost RT iz seštevka notranje in zunanje odpornosti prenosa toplote Rsi in Rse kakor tudi toplotna upornost R vseh sestavnih gradbenih plasti.
RT = Rsi + R + Rse v m2 . K/W
Zaznana U-vrednost obstoječih ali načrtovanih gradbenih komponent se izračuna kot obratna vrednost celotne toplotne upornosti RT iz vseh gradbenih sestavnih plasti.
U = 1 deljeno z RT v W/(m2 . K)
Preglednica: Toplotna odpornost po DIN EN ISO 6946, preglednica 1
|
Toplotna odpornost Rsi in Rse v m2 . K/W |
|||
|
|
Toplotni tok navzgor |
Toplotni tok vodoravno |
Toplotni tok navzdol |
|
Rsi |
0,10 |
0,13 |
0,17 |
|
Rse |
0,04 |
0,04 |
0,04 |
Slika 36 - Gradnja z homogenimi gradbenimi deli
Slika 37 - Gradnja z nehomogenimi gradbenimi deli
Za dokaz obstoječe U-vrednosti zunanjih gradbenih delov obstajata dva ustvarjalna načina, ki sta odvisna od različnih metod izračunavanja:
- homogene gradbene sestavine: gradbene plasti, materialov in U-vrednosti konstrukcije na katerikoli točki gradbene površine, enako (na primer na zidu)
- nehomogene gradbene sestavine: znotraj gradbene površine v strukturi krovne plasti, materiali in U-vrednosti konstrukcije po delih izmenično (na primer, lesena stena)
Preglednica 38: Toplotna upornost mirujočih zračnih plasti v skladu z DIN EN ISO 6946, tabela 2
|
Toplotna upornost RL mirujočih zračnih plasti v m2 • K/W |
|||
|
Debelina plasti zraka v mm |
Toplotni tok navzgor
|
Toplotni tok vodoravno1)
|
Toplotni tok Navzdol |
|
0 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
|
5 |
0,11 |
0,11 |
0,11 |
|
7 |
0,13 |
0,13 |
0,13 |
|
10 |
0,15 |
0,15 |
0,15 |
|
15 |
0,16 |
0,17 |
0,17 |
|
25 |
0,16 |
0,18 |
0,19 |
|
50 |
0,16 |
0,18 |
0,21 |
|
100 |
0,16 |
0,18 |
0,22 |
|
300 |
0,16 |
0,18 |
0,23 |
|
Vrednosti za toplotni tok +/- 30° nagiba k horizontalnim vmesnim vrednostim, izračunavanja vrednosti med znanimi vrednostmi |
|||
Izračun za homogene gradbene dele
Naslednji izračun U-vrednosti je narejen za večplastne homogene komponente, na primer za obstoječe zidane in ometane zunanje stene.
Del prečnih prerezov in specifikacije vseh plasti gradbenih komponent so prikazani v preglednici.
Primer izračuna skupne toplotne prehodnosti R :
 R = 0,014 + 0,296 + 0,020 m2 . K/W R = 0,330 m2 . K/W Primer izračuna skupne toplotne prehodnosti R ): RT = Rsi + R + Rse v m2. K/W RT = 0,130 + 0,330 + 0,040 = 0,500 m2. K/W - Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U :
- Potrebna U-vrednost po EnEV: U ≥ 0,24 W/(m2 . K) |
v W/(m2 . K)
2,00 W/(m2 . K)
Ta podrobni proces izračuna je mogoče poenostaviti s standardiziranimi obrazci, na primer kot preprosto s preglednicami, (glej preglednico 39) ali s posebnimi oziroma z nekaj prosto dostopne programske opreme na medomrežju.
Izračun debeline toplotne izolacije za homogene gradbene komponente
Za vgradnjo potrebne dodatne toplotne izolacije, kot je toplotno izolacijski sestavljeni sistem (TISS), se lahko izvaja po zahtevah EnEV. Minimalna debelina plasti izolacijskega sloja se izračuna s podatki, ki so prikazani v preglednici št. 31. V prikazani preglednici so prikazani podatki, ki so potrebni za načrtovane komponente, kot so prerez in drugi tehnični podatki za vse sestavne plasti.
Preglednica št. 39: Izračun koeficienta toplotnega prehoda U za spremembe na zunanjem delu obstoječe stavbe
|
Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U v W / (m2 • K)
|
Gradbeni del: Zunanji zid |
||
 |
1: Notranji mavčni omet P IV d = 10 mm, s = 1.400 kg/m3, l = 0,70 W / (m • K)
2: Zidana stena s polno opeko Mz d = 24 cm, s = 1,800 kg/m3, l = 0,81 W / (m • K)
3: Zunanji omet, cementni omet II P d = 20 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W / (m • K) |
||
|
Gradbena plast |
Debelina plasti d v mm |
Izmerjena vrednost toplotnega lambda v W /(m • K) |
Toplotna upornost R v m2 • K/W |
|
1 - Notranji omet P IV |
0,01 |
0,70 |
0,014 |
|
2 - Zid iz polne opeke Mz |
0,24 |
0,81 |
0,296 |
|
3 - Zunanji omet P II |
0,02 |
1,00 |
0,020 |
|
4 - Toplotna izolacija EPS |
- |
0,035 |
- |
|
5: Sintetične smole, ometi P org 1 |
0,008 |
0,70 |
0,011 |
|
Skupna vsota toplotne upornosti R(m2 . K/W) |
|
|
0,330 |
|
Toplotna odpornost na prenos toplote v notranjosti Rsi(m2 . K/W) |
|
|
0,130 |
|
Toplotna upornost prenosa navzven Rse(m2 . K/W) |
|
|
0,040 |
|
Toplotna upornost RsT(m2 . K/W) |
|
|
0,500 |
|
Koeficient prenosa toplote U = 1/RT W/(m2 . K) |
|
|
2,000 |
|
Potreben toplotni prestop po Odloku o varčevanju z energijo |
|
|
0,240 |
|
Primer izračuna zahtevana debelina izolacije |
|
• Izračun celotne toplotne upornosti R gradbenega dela z obstoječimi in načrtovanimi materialnimi plastmi in brez načrtovane izolacije:  • Izračun potrebne toplotne upornosti RT zaradi načrtovane dodatne izolacije gradbenih elementov kot odvisna najvišja U-vrednost, potrebna po odloku o varčevanju z energijo:
• Izračun za celotni gradbeni del vključno z izolacijsko plastjo, potrebne minimalne vrednosti R z zmanjšanim oziroma odštetim toplotnim prenosom RSi in RSE: R = 4,167 - 0,130 - 0,004 = 3,997 m2 • K/W • Razlika med R-vrednostjo, vključno z izolacijsko plastjo in R-vrednostjo brez izolacijske plasti zagotavlja zahtevano toplotno upornost izolacijske plasti R4: R4 = 3,997 - 0,341 = 3,656 m2 • K/W • Izdelek te vrednosti z ocenjeno vrednostjo toplotne prevodnosti l izolacijske plasti, v primeru 0,035 W/(M . K), daje potrebno debelino toplotne izolacije d4 v m: d4 = R4 . l4 = 3,655 . 0,035 = 0,128 m → izbrana debelina izolacijske plasti je 13 cm (običajne standardne debeline so okoli 14 cm) |
v W/(m2 . K)
Preglednica: Izračun potrebne debeline dodatne izolacije d po WDVS
|
Izračun debeline dodatne izolacije d |
Gradbeni del: Zunanja stena po zahtevah WDVS |
||
|
|
1: Notranji mavčni omet P IV d=10 mm, s=1.400 kg/m3, l= 0,70 W/(m • K) 2: Zidana stena, s polno opeko Mz d=24 cm, s = 1,800 kg/m3, l= 0,81 W/(m • K) 3: Zunanji omet iz cementne malte II P d=20 mm, s=1.800 kg/m3 = 1,00 W/(m • K) 4: Izolacijska plast polistirena EPS mm d = x, l = 0,035 W / (m • K) 5: Armirani/zaključni omet P org 1 d=8 mm, s=1.100 kg/m3, l= 0,70 W/(m • K) |
||
|
Gradbena plast |
Debelina plasti v mm |
Ocenjena vrednost toplotne prevodnosti l v W/(m • K) |
Toplotna upornost R |
|
1: Notranji omet P IV |
0,01 |
0,70 |
0,014 |
|
2: Stena zidana s polno opeko MZ |
0,24 |
0,81 |
0,296 |
|
3: Zunanji omet P II |
0,02 |
1,00 |
0,020 |
|
4: Izolacijska plast EPS |
- |
0,035 |
- |
|
5: Zaključni omet iz sintetične mase P org 1 |
0,008 |
0,70 |
0,011 |
|
Vsota toplotne upornosti R (m2 • K/W) |
|
|
0,341 |
|
Zahtevani koeficient prenosa toplote po EnEV |
|
|
0,240 |
|
Zahtevani toplotni upor RT = 1/U |
|
|
4,167 |
|
Odpornost na prenos toplote, znotraj Rsi (m2 • K/W) |
|
|
-0,130 |
|
-0,130Odpornost na prenos toplote, zunaj Rse (m2 • K/W) |
|
|
-0,040 |
|
Zahtevana toplotna upornost R |
|
|
3,997 |
|
Minus obstoječe toplotne odpornosti R |
|
|
-0,341 |
|
Razlika = toplotna odpornost izolacije R4 |
|
|
3,666 |
|
Potrebna debelina toplotne izolacije je d = R4l4 |
0,128 m = 13 cm |
0,035 |
|
Izračun nehomogenih elementov
V nadaljevanju so prikazani izračuni za U-vrednost pri uporabi nehomogenih komponent, na primer ometane stene. Gradbene površine so sestavljene iz druge poleg druge in izdelane ter sestavljene iz različnih materialnih plasti. Med homogenimi plastmi (S1 notranji omet, zunanji omet S3) leži nehomogena plast S2, izdelana iz materialov z različno toplotno prevodnostjo l -hrastov les (odsek, a), med ilovnato opeko (odsek b).
Različno grajeni odseki, a in b imajo različne koeficiente toplotne upornosti RT.
Ločeno po oddelkih, kot se izračunana za posamezne homogene gradbene dele, se njihova površina f pomnoži in doda k zgornji meji R' T gradbenega dela.
Ker vendarle teče toplotni tok pravokotno na površino sestavnih delov po zunanjosti kot tudi v nehomogenih slojih počez do gradbenega materiala z različnimi vrednostmi l je izračunana R'T vrednost pomanjkljiva oziroma z napako. Zaradi okvirnih napak, se bo v nadaljevanju toplotna upornost R''T izračunavala kot spodnja R-vrednost. Kot osnova je del površine f rangirana z različnimi R-vrednostmi gradbenih plasti nehomogenih slojev. Aritmetična sredina mejnih vrednosti R'T in R''T daje srednjo RT -vrednost, kar je njegova obratna U-vrednost nehomogenega gradbenega dela.
Preglednica: Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U za spremembo obstoječih nehomogenih zunanjih gradbenih komponent
|
Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U v W/(m2 • K) |
Nehomogeni gradbeni deli: Zunanja stena, sestavna konstrukcija |
|||
|
1: Notranji omet glina, mavec, dvoslojni, osnovni omet d = 20 mm, s = 1,700 kg/m3, l = 0,80 W/(m . K) 2: Hrastov les, 16/16 cm, razmik a = 1,00 m s = 800 kg/m3, l = 0,21 W / (m • K) 3: Zapolnitev med tramovi na fasadi z glineno opeko d = 16 cm, s = 1,900 kg/m3, l = 1,00 W / (m • K) 4: Zunanji cementni omet P II, dve plasti ometa d = 25 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K) |
||||
|
Gradbena plast |
Debelina plasti d |
Ocenjena toplotna prevodnost l v W/(m . K) |
Toploti upor Ra v m2 . K/W |
Toplotni upor Rb v m2 . K/W |
|
1: Notranji omet z ilovico |
0,02 |
0,80 |
0,025 |
0,025 |
|
2: Hrastov les |
0,16 |
0,21 |
0,762 |
|
|
3: Zapolnitev z opeko iz gline |
0,16 |
1,00 |
|
0,160 |
|
4: Zunanji omet P II |
0,025 |
1,00 |
0,025 |
0,025 |
|
Skupna toplotna upornost R |
|
|
0,812 |
0,210 |
|
Odpornost na prenos toplote v notranjosti Rsi |
|
|
0,130 |
0,130 |
|
Toplotni prenos izven Rse |
|
|
0,040 |
0,040 |
|
Toplotna upornost RT |
|
|
0,982 |
0,380 |
|
Delež površine fa / fb |
|
|
0,16 |
0,84 |
|
Tehtana RT - vrednost: |
|
|
0,163 |
2,210 |
|
Skupna vsota vseh odsekov |
|
|
2,373 |
|
|
Recipročna vrednost = zgornja meja R'T |
|
|
0,421 |
|
|
Plast 1 homogena |
|
|
40,000 |
|
|
Recipročna vrednost = R1 |
|
|
0,025 |
|
|
Plast 2 nehomogena |
|
|
0,210 |
5,250 |
|
Vsota = |
|
|
5,460 |
|
|
Recipročna vrednost = R2 |
|
|
0,183 |
|
|
Plast 3 homogena |
|
|
40,000 |
|
|
Recipročna vrednost = R3 |
|
|
0,025 |
|
|
Odpornost na prenos toplote v notranjosti Rsi |
|
|
0,130 |
|
|
Odpornost na prenos toplote v zunanjosti Rse |
|
|
0,040 |
|
|
Vsota Rsi + R1 + R2 + R3 + Rse = spodnja mejna vrednost R''T |
|
|
0,403 |
|
|
Srednja vrednost (R'T + R"T) : 2 = RT |
|
|
0,412 |
|
|
Srednja U-vrednost |
|
|
2,427 |
|
|
Zahtevana U-vrednost po EnEV U |
|
|
0,240 |
|
|
Primer (glej preglednico) Izračun omejitev R'T je razdeljen na naslednji način: • izračun deleža površine f na del a in b: fa: 0,16 m : 1,00 m = 0,16 fb: 0,84 m : 1,00 m = 0,84 • Izračun vrednosti RT v delu a: Večplastna struktura: S1 = notranji omet S2 = obdelani les S3 = zunanji omet v m2 . K/W (3.4) m2 . K/W RTa = 0,13 + 0,025 + 0,762 +0,025 + 0,04 m2 . K/W RTa = 0,982 m2 . K/W • Izračun RT vrednosti v delu b: Vgradnja plasti: S1 = Notranji omet S2 = Delo z ilovico S3 = Zunanji omet v m2 . K/W RTb = 0,13 + 0,025 +0,16+0,025 + 0,04 m2 . K / W RTb = 0,380 m2 . K/W • Izračun zgornje meje vrednosti R'T vzajemno s površinskimi deleži f stehtano in dodanim RT deležem: v W/(m2 . K) (3.5) Izračun mejne vrednosti R"T je razdeljen takole: • Izračun R-vrednost plasti 1 (homogena): • Izračun R-vrednosti za plast 2 (homogena): • Izračun R-vrednosti za plast 3 (homogena): • Izračun spodnje mejne vrednosti R"T z dodajanjem R-vrednosti sestavnih gradbenih plasti in prehodnih uporov: Na koncu znaša aritmetično povprečje RT obeh mejnih vrednosti, kot tudi povprečna U-vrednost gradbenih delov za izračun: |
Izračun spodnje mejne vrednosti R"T se izračuna tako, da se seštevajo toplotni upori R za vsako gradbeno plast. Znotraj slojev nehomogenih materialnih plasti l na primer R-vrednosti so stehtane glede na svoj del površine f.
Primerjava je v skladu z odlokom EnEV z največjo U-vrednostjo 0,24 W / (m2 • K),
ki očitno nastane zaradi pomanjkljivo narejene toplotne izolacije na steni v kombinaciji z leseno konstrukcijo.
Postopek izračuna lahko poteka ravno tako kot pri homogenih gradbenih delih preko preglednic v standardizirani obliki na primer, posebnih, delno tudi preko medomrežja v poenostavljeni obliki, kjer je na voljo veliko prosto dostopne programske opreme.
Za dodatno toplotno izolacijo, na primer za WDVS po zahtevah odloka EnEV za minimalne dodatno debelino izolacijskega sloja d ni več mogoče izračunati kot pri homogenih gradbenih komponentah na preprost način. Kot osnova za izračun z 2 mejnima vrednostmi RT in R" kot tudi njihovo povprečje pripelje do zapletenih računskih procesov, ki so izvedljivi le s posebno programsko opremo.
Približno lahko na osnovi zgornje mejne vrednosti RT potrebne debeline izolacijske plasti z dodatkom približno 5% (glej preglednico 3.12), in je tako skladnost z zahtevano U-vrednostjo, ki jo je treba preveriti.
Preglednica: Izračun potrebne debeline plasti d dodatnega izolacijskega sloja za nehomogene gradbene dele po WDVS
|
Izračun potrebne debeline plasti d dodatnega izolacijskega sloja |
Nehomogeni gradbeni del: Zunanja stena po WDVS |
|||
|
|
1: Notranji ilovnati omet d = 20 mm, s = 1,700 kg/m3, l = 0,80 W/(m . K) 2: Hrastov les, 16/16 cm, razmik a = 1,00 m s = 800 kg/m3, l = 0,21 W/(m • K) 3: Zapolnitev med tramovi z glineno opeko d = 16 cm, s = 1,900 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K) 4: Zunanji cementni omet P II, nosilni omet d = 25 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K) 5: statična plast zraka; vgradni tiri d = 10 mm 6: izolacijska plast, mineralne izol. plošče MW d = x mm; l = 0,040 W/(m • K) 7: Armirani zgornji cementni omet P II d = 8 mm, s = 1,800 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K) |
|||
|
Gradbena plast |
Debelina plasti d v m |
Ocenjena Toplotna prev. l v W/(m . K) |
Toploti upor Ra v m2 . K/W |
Toplotni upor Rb v m2. K/W |
|
1: Notranji omet z ilovico |
0,02 |
0,80 |
0,025 |
0,025 |
|
2: Hrastov les |
0,16 |
0,21 |
0,762 |
|
|
3: Zapolnitev z opeko iz gline |
0,16 |
1,00 |
|
0,160 |
|
4: Zunanji omet P II |
0,025 |
1,00 |
0,025 |
0,025 |
|
5: statična zračnaplast |
|
|
0,150 |
0,150 |
|
6: Izolacijska plast MW |
- |
0,040 |
- |
- |
|
7: Armirani cementni omet P II |
0,02 |
1,00 |
0,020 |
0,020 |
|
Skupni toplotni upor R |
|
|
0,982 |
0,380 |
|
Odpornost na prenos toplote v notranjosti Rsi |
|
|
0,130 |
0,130 |
|
Toplotni prenos izven Rse |
|
|
0,040 |
0,040 |
|
Toplotna upornost RT |
|
|
1,152 |
0,550 |
|
Delež površine fa / fb |
|
|
0,16 |
0,84 |
|
Stehtana RT - vrednost: |
|
|
0,139 |
1,527 |
|
Skupna vsota vseh odsekov |
|
|
1,666 |
|
|
Recipročna odvisnost 1/RT = gornja mejna vrednost brez izolacije R'T |
|
|
0,600 |
|
|
potrebni koeficient za toplotna upornost po EnEV |
|
|
0,240 |
|
|
potrebna toplotna upornost
|
|
|
4,167 |
|
|
odbitek obstoječe toplotne upornosti na mejno vrednost R'T |
|
|
0,600 |
|
|
razlika = potrebna toplotna upornost izolacije Rs |
|
|
3,567 |
|
|
potrebna debelina izolacijske plasti
|
|
|
0,1427→ 15 cm |
|
|
zgornja mejna vrednost izolacijske plasti R'T |
|
|
4,386 |
|
|
spodnja mejna vrednost izolacijske plasti R'T |
|
|
4,153 |
|
|
povprečna vrednost R'T |
|
|
4,270 |
|
|
povprečna U-vrednost |
|
|
0,234 |
|
|
Zahtevana U-vrednost po EnEV U |
|
|
0,240 |
|
Obravnava toplotnih mostov
S pravilnim načrtovanjem in izvedbo zagotovimo povezanost in enakomernost sloja toplotne zaščite ter po potrebi namestimo dodaten sloj toplotne zaščite na toplotno šibkih mestih. Toplotno mostovi imajo na ovoju zgradbe velik vpliv toplotne prehodnosti ovoja. To je pomembno pri prebojih na zunanji strani ovoja, kot so vogalni vertikalni in zidni armirani betonski vezi ter ležišča v armiranih betonskih ploščah.
Kljub dobri toplotni zaščiti, vendar brez rešenih toplotnih mostov, lahko delež toplotnih izgub zaradi toplotnih mostov predstavlja več kot tretjino vseh toplotnih izgub. Povečane toplotne izgube zaradi vpliva toplotnih mostov moramo upoštevati s pomočjo korekturnih koeficientov v energijski bilanci.
Natančen izračun toplotnih mostov je mogoče najbolje opraviti s pomočjo računalniških programov toplotnih mostov in je odvisen od številnih robnih pogojev. Številna podjetja iz tega razloga v svojih katalogih prikažejo številne kritične detajle toplotnih mostov. Projektanti lahko na osnovi teh podlog natančno izrišejo vse detajle, kar je kasneje v korist izvajalcu pri gradnji.
|
Pravilo Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na geometrijske in na konstrukcijske. • Geometrijskim toplotnim mostovom se v praksi dejansko ne moremo izogniti, lahko pa njihov vpliv omilimo. Pri teh vrstah toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje (na primer, v vogalu prostora) • Konstrukcijski toplotni mostovi, do katerih pride, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani. |
Poleg tega se še vedno pojavljajo točkaste izolacije z velikim številom pritrdil (izolacijske plasti s sidranimi vložki) ali konvekcijski toplotni mostovi (netesne razpoke v neprepustnem ovoju ali v sloju toplotne izolacije), vendar so posebni primeri, ki opisujejo prej predstavljene primere (glej točko 3.9.5).
Osnovne oblike toplotnih mostov
Poleg toplotnih izgub in višjih stroškov ogrevanja lahko na območju toplotnih mostov notranje površinske temperature padejo pod rosišče. To vodi k zmanjšanju udobja, površinskega utekočinjanja vlage ter higienskih in zdravstvenih okvar zaradi nastanka plesni in morebitnih okvar na stavbi. Pri geometrijskih toplotnih mostovih in kakovostni zunanji toplotni izolaciji je ta težava zaradi relativno visoke temperature notranjih površin v nasprotju z notranjo izolacijo, je to manj resno. Zaradi pomanjkljive izvedbe posameznih detajlov so pri strukturnih toplotnih mostovih posledice toliko bolj resne, zato je zahtevana višja raven toplotne izolacije stavbe, na primer, pasivne hiše. Ustvarite lahko povečan prenos toplotne izgube do 50 %. S slabo izvedbo toplotne izolacije lahko povzročimo tudi do 50 % več toplotnih izgub.
|
Pravilo Učinke toplotnih mostov lahko zmanjšamo s skrbnim načrtovanjem in kakovostno gradnjo: • Zmanjšanje števila in velikosti geometrijskih toplotnih mostov s kompaktnimi gradbenimi elementi z majhnim število višinskih sprememb in vogali; zmanjšajo vpliv in posledice vpliv na zunanjo toplotno izolacijo • Izogibanje strukturnim toplotnim mostovom preko optimiranih oblikovnih podrobnosti, na primer, brez prebijanja zunanjih sten skozi balkonsko ploščo, zagotovitev toplotne ločitve; izvesti dodatno izolacijo slabo izoliranih predmetov, kot so preklade, okenski okvirji itn., (glej sliko 3.9) • Dosledno izvesti izolacijske in zračno neprodušne plasti in spojev (na primer večslojne izolacijske plošče z zamaknjenimi stiki ali podobno |
Zmanjšanje toplotnih mostov pri okenskih špaletah
Toplotni mostovi se lahko po EnEV ali DIN 4108-2 na različne načine tudi računsko:
- za natančnim dokazovanjem, odvisno od metode izračuna (v skladu z DIN 4108-6 dodatek D3 ali DIN V 18599-2) se pri izračunu letne porabe primarne energije v novih stavbah ali pri nadgradnjah obstoječih
- Skozi paket dopolnil, ki jih ((DUWB) z izračunanimi U-vrednostmi od skupnih zunanjih gradbenih komponent:
- DUWB = 0,1 W/(m2 . K) praviloma pride pogosto do negospodarno visoke debeline izolacijo
- DUWB = 0,15 W/(m2 . K) pri obnovitvenih delih zunanjega zidu z notranjo toplotno izolacijo
- DUWB = 0,05 W/(m2 . K) za izvajanje modelov po DIN 4108 priloga 2 "Toplotna zaščita in varčevanje z energijo v stavbah" (2006) za vse detajlne probleme gradbenih del, podrobnega načrta za novogradnje, zato neposredna uporabnost za kritične izboljšave. Pri tem se ne uporablja neposredno debelina izolacije in standardni podatki izolacijskih materialov.
Zaradi odstopanj od načrtovanih podrobnih konstrukcijskih gradbenih detailov se uporablja DIN 4108 priloga 2, za znižani pavšalni dodatek DUWB = 0,05 W/(m2 . K), da se lahko uporabi, je treba enakovredno izbrane rešitve z vsako enakovredno vzorčno rešitvijo dokazati. Zato pridejo v poštev naslednje metode odkrivanja:
- Enakovrednosti konstrukcijskih temeljnih načel oblikovanja, za enake dimenzije sestavnih delov in lastnosti materialov
- Enakovrednost toplotne upornosti R ustreznih plasti
- Enakovrednosti s povprečno referenčno vrednostjo za izračun toplotnih mostov (vrednost Y - vrednost ≤ referenčna vrednost DIN 4108 priloga 2)
- enakovrednosti s povprečno referenčno vrednostjo iz publikacije (Y - vrednost iz kataloga o toplotnih mostovih)
Kot izjema so dovoljeni znižani pavšalni dodatki brez dokazila o enakovrednosti, če so U-vrednosti sosednjih komponent nižje kot pri vzorčnih rešitvah.
Korekcijske vrednosti posebnih oblik toplotnih mostov
Izračunana vrednost U sestavnega gradbenega dela mora po DIN EN ISO 6946 biti popravljena za izravnavo višjega prenosa toplote preko toplotnih mostov v področju toplotne izolacije, če skupna celotna korekcijska vrednost > 3% izračunane U-vrednosti.
Med te korekcijske vrednosti štejemo:
- za odpravo zračnih vrzeli v izolacijskih plasteh
- za korekcijo mehanskega pritrjevanja
- za korekcijo pri obrnjeni strehi
Vsota posameznih vrednosti daje popravek skupne vrednosti:
Zračne reže
Neustrezna skrb pri namestitvi izolacijskih plasti lahko nastane zračna reža. Spoji z širino ≥ 5 mm med izolacijskimi ploščami na sosednje mejne sestavne gradbene dele kot tudi votline med izolacijskimi plastmi na neravnih površinah zagotovijo toplotne mostove. Da se tem neugodnostim izognemo obstaja 3 stopnji korekcijski popravek (glej tabelo 3.13). Korekcijska vrednost so odvisne od toplotne upornosti izolacijske plasti R1 in gradbenega dela RT:
Preglednica: Korekcijska vrednost za zračne reže v gradbenem materialu
|
Stopnja |
Opis |
DU" V W/(m2 . K) |
|
0 |
Nobena ali majhna zračna reža, Brez posebnega vpliva na U-vrednost
|
0,00 |
|
1 |
Topla in hladna stran izolacijske plasti povezane z zračnimi porami, brez kroženja zraka |
0,01 |
|
2 |
tople in hladne izolacijske plasti povezane z zračnimi vmesnimi porami v povezavi z votlimi predeli za kroženje zraka |
0,04 |
Toplotno izolacijski sestavljeni sistemi (TISS) so narejeni so narejeni iz enoplastne in z grobo zdrobljenega toplotnega izolacijskega materiala, ki se danes izdeluje v običajnih debelinah in širinah preklopov > 5 mm. Neprekinjene večplastne izolacijske plasti za spajanje s spojnimi nastavki ali eno plastne s spojnimi nastavki - pero - utor - vzmet v povezavi z elastično površino, zmanjšajo zračne špranje in votline. S tem se prepreči nastanek toplotnih mostov, ki posledično podaljšujejo življenjsko dobo fasade.
|
Primer WDVS (TISS) z zračnimi režami in s kroženjem zraka: R1 izolacijska = 3.750 m2 • K/W RT gradbeni del = 4.270 m2 • K/W U gradbeni del = 0,234 W/(m2 • K), maksimalno 3 % = 0,007 = 0,04 W / (m2 • K) |
Elementi za mehansko pritrjevanje
Z nujno potrebnimi zidnimi preboji, istočasno prebijemo tudi izolacijsko plast fasadnega ovoja stavbe, kjer z zidarskimi sidri ali sidrnimi mozniki pritrdimo toplotno izolaske plošče. S tem pa istočasno povzročimo nastanek toplotnih mostov. Na podlagi skupnih toplotnih izgub stavbe, so njeni učinki običajno zanemarljiva. Korekcijski popravki za DUf vrednosti teh pritrdilnih elementov so odvisni od
- število nf na m2, povprečna površina na element Af, toplotne prevodnosti lf kot tudi dolžina preboja na izolacijski plasti za namestitev pritrdilne sponke,
- debelina dins in toplotni upor R1 izolacijske plasti,
- toplotna upornost RT sestavnega gradbenega dela in
- koeficient a = 0.8.
|
Primeri • Primer 1 je za pritrjevanje toplotne izolacije na dvoslojni opečni zid, jeklena nerjavna sidra Æ 5 mm, l = 12 W/(m • K), 6 kosov na m2, za debelino toplotne izolacije 100 mm • Primer 2, toplotna izolacija (TISS) za pritrjevanje s pritrdilnimi PVC vložki Nadaljnje dopolnilo Auf je potrebno samo pri korekcijski vrednosti > 0,02 W/(m2 • K). To je odvisno od števila sider n na m2 in od koeficienta točkovnih toplotnih izgub x vpenjalnega vložka (s soglasjem nadzornega organa, odvisno od pritrdilnega materiala in dimenzij x = 0,00-,004 W/K). Plastični vložki z izolacijskim prekritjem so zaradi njihove nizke toplotne pre |
