Ometi in izolacijski kovinski spoji

Pogosto podcenjene so različne materialne lastnosti ometov in kovine.

Medtem ko so mineralni gradbeni materiali komaj izpostavljeni toplotnim raztezanjem, so kovine podvržene velikim raztezkom, ki je glede na velikost in dolžino kovinske površine, lahko zelo kritično. Poleg posledic za same kovinske konstrukcije (risi na pločevini in razne deformacije), je to pogosto problematično za povezavo na omet. Ko se kovina odmakne od ometa, nastanejo odmiki in netesne fuge oziroma spoji. Če se kovina razširi k ometu, lahko pride do luščenja ometa. Iz tega razloga morajo biti omet in kovinski deli zaradi različnih razteznosti vgrajenih materialov vedno na ustrezen način prekinjeni, zlasti zaradi zmanjšanja toplotnih obremenitev.

  Obremenitve z vlažnostjo na področjih, kot so na primer mansarde, morajo biti najprej vgrajeni izolacijski materiali in šele nato ometi, ki se obdelujejo podobno kot na področju podnožja zgradbe. Predvsem so primerne izolacijske plošče odporne na vlago z minimalno gostoto 30 kg/m³ in vodo odbojne ometi iz skupine malte P II z minimalno tlačno trdnostjo razreda CS II.

Slika 563 – Shema previsov izdelanih iz pločevine

  Za zmanjšanje tveganja zaradi morebitnega vdora deževnice na rob strešne konstrukcije, je primeren omet za toplotno izolacijske sisteme po možnosti, da se konča na zgornjem koncu s poravnalno letvijo. V ta namen se dobijo za vgradnjo tako imenovani Atika profili, ki se lahko pri dodatnem toku deževnice z dodatno vodo na nosu prelomijo. V nasprotju z DIN 55699, ki priporoča, da se lahko končna montaža vseh vodoravnih pokrovov kot prvega pogoja za začetek fasadnih del. Lahko je tudi prednost, saj dovoljuje dokončanje toplotno izolacijskih del pred prekrivanji s pločevinastimi ploščami vsaj do izvedbe armiranega fasadnega ometa. Sicer naknadno delo s pločevino na zadnjem robu z upogibanjem spodnjega roba zlasti na krajših razdaljah je zelo težko. Seveda pa morajo biti v tem primeru že v gradbeni fazi opravljena vsa toplotno izolacijska dela na zgornji strani tako, da so odporna proti deževnim padavinam in ostalim vremenskim ne priložnostim.

Slika 564 - Pločevinasti deli Attica, se lahko točno določijo, ker so znane končne dimenzije

  Najvišjo stopnjo vodo tesnosti proti dežju je mogoče doseči tako, da so zgornji robovi, prekriti z elementi Atika in so vključeni v izvedbo sočasno s toplotno izolacijskim sistemom. Za vgradnjo so primerni kotni profili s tkano mrežico in je od kapnik za zgornji zaključek z vodoravno usmerjenim nosom, ki ima enak učinek kot elementi Attica (glej sliko 563).

Obstaja več prednosti:

• Zgornja stran je lahko opremljena s tesnilno prevleko. Ta lahko služi le kot začasno tesnilo med gradnjo, dokler se ne opravijo dela s pločevino.
• Tesnilni premaz je mogoče šteti tudi za drugo stopnjo tesnjenja pod robom strešnega pokrova in za zaščito pred posledicami morebitnega puščanja na pokrovu.
• Izolacija, bo skozi omet na zgornji strani konvekcijsko zaključena. Možna je regulacija z vlago iz izolacijskega sloja in s tem povezanim utekočinjanjem na spodnji strani pločevinastega pokrova (nevarnost korozije) je izključena.
• Merjenje pločevinastih delov Attica, se lahko ti točno določijo, ker so končne dimenzije praktično razvidne.

Kovinski previsi

Da bi se izognili morebitnim deformacijam na pločevinastih delih, jih je treba načrtovati in izvesti tako, da, se morebitna premikanja, ne morejo prenašati na omet. Pomembne so orientacijske vrednosti za maksimalne razdalje izravnave gibanj in fiksnih točk po smernicah za izvajanje kleparskih del na strehi in fasadi (2009).

Slika 565 - Vrstne hiše prekrite z masivno kritino in mansardna okna s povezano pločevino

Za varovanje toplotno izolacijske zaščite pred močnim dežjem so previsi, izdelani iz pločevine, kot tudi zgibi, robovi, kotni profili itn. narejeni po strokovnih pravilih za konstrukcijska in krovsko kleparska dela ter proizvajalce strešnih konstrukcij, glej preglednico 54 in sliko 563.

  Mere in količine materiala ter del ocenijo oziroma ovrednotijo v delavnici kleparsko krovski strokovnjak oziroma mojstri, (glej preglednico 54), kjer je priporočljivo, da se vedno jemljejo vrednosti v največji možni meri.

Preglednica - 54: Zahtevani odmiki previsov in kotnih profilov od zidov:

Višina stavbe v mm	Obrobe h1 1) v mm	Obrobe h1 2) v mm	Obrobe h2 v mm	Odmik a1) v mm	Odmik A2) v mm
< 8	40-60	>  25	>  50	>  20	>  20
8-20	40-60	>  25	>  80	>  20	>  30
>  20	60-100	>  25	>  100	>  20	>  40
1)  Po strokovnih smernicah Krovsko kleparskih del Po strokovnih smernicah za kovinarska in krovsko kleparska dela

Mere in količine materiala ter del ocenijo oziroma ovrednotijo v delavnici kleparsko krovski strokovnjak oziroma mojstri, (glej preglednico 54), kjer je priporočljivo, da se vedno jemljejo vrednosti v največji možni meri. Pri bakreni pločevini je po obeh pravilih za odmik a potrebnih najmanj 50 mm.

V večini primerov je pri načrtovanju in vrednotenju strešne robne konstrukcije treba paziti na razdaljo, a. Še toliko večjega pomena, pa je vsekakor h₂. Ta lahko prepreči, da bi deževnico pod tlakom vetra potisnilo pod kovinsko konstrukcijo v izolacijski sistem. To lahko povzroči ogromno škodo na izolacijskem sistemu zaradi premajhnega strešnega napušča, a, je pa ugodno "samo", če je fasada onesnažena. Ugotoviti je treba tudi, če je višina h₂ do zgornjega roba toplotno izolacijskega sistema ustrezna.  

Višina h₁ je ustrezne vrednosti, če je mogoče preprečiti onesnaževanje fasade, saj nabiranje umazanije v dežju na kovinskih prevlekah lahko prehaja tudi skozi fasado.

  Naknadno oblikovanje in dograjevanje pokrovov ni mogoče, če je napušč od grobo izdelane stene, kot je prikazano v preglednici št. 5.5 mogoče vnaprej določiti:

Preglednica št. 55: Primer za izračun od dolžine zidu na grobo izdelani steni

Gradnja	Mere
Debelina toplotne izolacije	160 mm
Lepilo + omet	20 mm
Izravnava tolerance (preveritev ravnine)	X mm
Minimalna razdalja od izdelane površine	20 mm
Najmanjša razdalja roba odkapnika do obstoječe zunanje površine stene	200 + x mm

Informacijo o tem, ali je treba fasado dodatno uskladiti mora dati projektant / arhitekt ali strokovni izvajalec, ki je odgovoren za obdelavo po toplotno izolacijskem sistemu.

Slika 566 - Pločevinasti deli Attica, se lahko točno določijo, če so končne dimenzije znane

I.K.