Najlepše hiše

Fasadni ometi in podzidki


Na splošno spadajo fasadni ometi v skupino za malte od P I do P II, ki, četudi so po DIN 18550 za vodo odporni, pa niso primerni na trajno izpostavljenost proti vlagi, glej preglednico št. 52.

Preglednica št. 52: Ometani sistemi za zunanje omete v območju podzidka po DIN V 18550, preglednica 2

Skupina malte

za notranje omete

Tlačna trdnost,

notranji omet po

DIN EN 998-1

Skupina malte,

zaključni omet

Tlačna trdnost,

zaključni omet po

DIN EN 998-1

P III

CS IV

P III

CS IV

P III

CS IV

P III

CS III

P II

CS III

P II

CS II

P II

CS II

P II

CS II

 

  Po DIN 18550 so ometi za cokel kakor tudi na kletnih zunanjih stenah, ki so v stiku z zemljo, so vedno zaprte. Omet pri tem služi kot nosilec za navpično tesnjenje. Kot zaporna prevleka je primerna eno ali dvokomponentna tesnilna masa na osnovi cementa. Čeprav lahko tudi bitumenska tesnilna masa prevzame zaščitno funkcijo, toda, ker mora temno obarvana zaporna prevleka segati minimalno vsaj 50 mm nad površino tal, se te v praksi naj ne bi uporabljale.

  V splošnih gradbenih napotkih za toplotno izolacijske sisteme, za podzidka, običajno niso podane dodatne podrobne informacije, samo pripomba, da so potrebni posebni ukrepi za izpolnitev zahtev iz osnovne površine. Možnost uporabe ometov, ki se lahko uporabljajo, najdemo v posameznih tehničnih listih.

Da lahko tesnilni premazi izpolnijo svojo nalogo tesnjenja, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Kontrolni seznam tesnilnih premazov

■ Tesnilni premaz se mora nanesti v zadostni debelini. Zato je potreben nanos v najmanj dveh načinih: prvič premaz s cementno malto in drugič nanos cementnega ometa z lopatico. S prvim in nekoliko tanjšim premazom se doseže dober oprijem na podlago in pri drugem mora znašati minimalna debelina vsaj 2 mm.

■ Podlaga ometa mora biti dovolj močna in tlačno odporna (glej preglednico 52).

■ Tesnilni premaz je treba zaščititi do višine tal pred mehanskimi poškodbami. To lahko zagotovimo s trakovi iz folije z nanesenimi čepki.

■ Zatesnjeni omet mora biti popolnoma zaprt s tesnilno maso. Le na sprednjo stran je nanesena plast, saj lahko vlaga prodre od spodaj v omet, od koder v kapilarah navzgor povzroči poškodbe.

■ Tesnilni premaz je treba izvesti vsaj 50 mm od končno obdelanih tal, da se prepreči namakanje ometa od površinske vode.

■ Osnova za obdelavo je smernica za načrtovanje in izvajanje zatesnitve gradbenih komponent z mineralnim blatom za tesnjenje (2006).

 

Izolacijske plošče za hišni podzidek

  Da se prepreči vdor vlage v izolacijsko plast na hišnem podzidku, se pri toplotno izolacijski zaščiti uporabljajo posebne izolacijske plošče, izdelane iz polistirena. Te so že v tovarni prepojene in imajo gostoto, okoli 30 kg/m3. Izolacijske plošče je treba vgraditi s proti vlagi odporno lepilno malto na obstoječo fasado.

  Naloga izolacijskih plošč je, da se v čim večji meri v tleh odpravijo toplotni mostovi. Globlje, kot je, toliko bolje bo. Vsekakor je dostopnost na spodnjem robu izolacijske plošče zaradi globine, bolj omejena. Zaradi tega obstajata dva načina za spodnji zaključek.

Ne premazna spodnja stran (glej sliko 518)

  Pri tem je izolacijska plošča tako daleč navzdol, kot na primer omogoča izkop stavbe in kako daleč je to mogoče. Izolacijske plošče na spodnji strani niso dostopne, zato jih ni mogoče ometati in zatesniti. Izolacijske plošče za podzidek so dovolj odporne proti vlagi in zato ne potrebuje dodatne pozidave. Vendar je treba opozoriti na to različico, da mora biti spodnja plast lepilne malte odporna proti vlagi v skladu z DIN EN 998 -1 kategorije CS IV, ki izpolnjuje in tvori neprekinjeno plast. Za optimalne primere je izolacijska plošča popolnoma ravna in zalepljena preko celotne površine s prilagodljivim cementnim lepilom. S tem je preprečeno, da lahko v izolacijski sistem z zadnje strani skupaj z vlago pridejo mrčes in podobno. Na sprednji strani je armirani zaključni sloj ometa, ki ne vodi čisto do konca, s tem se tesnilno prevleko na ometu popolnoma zavaruje, da se lahko vgradijo izolacijske plošče. Armirne mreže tam ne sme biti.

V celoti prevlečena spodnja stran (glej sliko 522)

V tem primeru je izolacijska plošča popolnoma obdana s tesnilnim premazom in to se oklepa obstoječe hidroizolacije. Izolacijske plošče morajo biti tukaj vgrajene poševno od 30 do 45°, tako da se lahko izvede zaporna prevleka z "mehkimi" koti.

  Pri obstoječih stavbah pogosto ni mogoče v celoti izkopati osnovne površine podzidka. Dostopnost za popolno zatesnitev je samo poševno izrezana izolacijska plošča, ki je večinoma omejena, tako da je večinoma omejena, da dosledna prevleka izolacijskih plošč na spodnjem robu, v praksi pogosto ni mogoča. V takih primerih je boljše, da spodnjo stran pustimo ne premazano, kot na sliki 5.18, izolacijske plošče pa po celi površini zalepimo na omet in skrbno zatesnimo.

  V nekaterih primerih je na voljo že obstoječa izolacija oboda (izolacija zunanje kletne stene pod osnovno izolacijo) ali pa se to izvaja v okviru posodobitve. Zato lahko tesnilno oblogo izvedemo na obodu izolacijskih plošč. Pred pogoj pri takšni izvedbi je varen nanos lepila po celotni površini izolacijske plošče in jo povezati s podlago. Če so ohlapne in se lahko fiksirajo le z zemljo, ni zagotovljena zadostna opora zaščitni oblogi ometa. V takih primerih je podzidek - izolacijska plošča, kot je opisano v poglavju "spodnja stran ni premazana" in zapečatena.                      

Slika-514-
Slika-514-

Slika 514 - V fasado  zamaknjeni podzidek  

Slika-515 cokl
Slika-515 cokl

Slika 515 - S fasado poravnani podzidek  

Slika-516 cokl
Slika-516 cokl

Slika 516 - Navzven pomaknjeni podzidek

Zaščitna plast

  Pogosto je zmotno, da zaščitna plast opravlja podrejeno vlogo tesnjenja. Naloga trakov z odtisnjenimi čepki z ali brez koprene, drenažnih kamnov ali preprog, je samo, da se pod njimi zaščitijo obstoječe tesnilne podloge pred poškodbami in ostanki ponikajoče vode, ki odteka skozi votline navzdol in se nato odvaja v odtočno kanalizacijo.

  Pri trakovih z odtisnjenimi čepki se pogosto zastavlja vprašanje, v katero smer morajo biti čepki usmerjeni. Obstajajo različne različice:

  • Enovrstne trakove s čepki pritrjujemo z žebljički na steno. Na splošno ne pritrjujemo na bitumenski premaz ali toplotno izolacijo, ker bi izbokline čepkov pritiskale v izolacijske plošče.
  • Pri dvovrstnih trakovih s čepki in z drenažno koprenasto tkanino so čepki obrnjeni proč od stene. Zemeljska stran je primerna za namestitev koprenasto prikrite (kaširane) podloge, saj omogoča pronicanje in odvod drenažne vode navzdol. To je pri toplotno izolacijskih sistemih možno s tesnilnim premazom na cementno osnovo.
  • Pri trivrstnem traku s čepki in z drenažno koprenasto tkanino ter z gladko plastično folijo položimo kot splet v dveh plasteh. Gladka folija na hrbtni strani preprečuje nastajanje mehurčkov, saj tesno vleče navzdol. Pri bitumenski zatesnitvi se lahko zgodi, da trak s čepki brez gladke folije pritiska na mehko zatisnjeno podlago in trdo lepilo, zaradi česar se izolacijska plast lahko strga.

  Zaščitna plast mora segati do zgornjega roba. Poleg tega ne obstaja nobena mehanska obremenitev na zemljišče. Optimalno je, da je na traku s čepki na gornji strani nameščena prekrivna letev, tako da se zračne plasti ne napolnijo z umazanijo in peskom, kar bi lahko posledično povzročilo kapilarno navlažitev ometa.

  Oblikovanje

Zaradi povečanega povpraševanja za omet v podnožju je smiselno, površino fasade ločiti od površine podzidka. To se lahko uporablja kot površina ometa, po prikazanih naslednjih slikah, in sicer: pri nazaj zamaknjenem podzidku (glej sliko 514), s fasado poravnani podzidek (sl. 515) ali navzven pomaknjeni podzidek (sl. 516).

  Rob pri nazaj zamaknjenem podzidku se lahko na spodnji strani v celoti omeče ali izdela s pomočjo vznožne letve. V območju podzidka je treba namestiti vsaj za 20 mm tanjšo debelino izolacijske toplotne plošče. Prehode na različne vrste ometa je mogoče izvesti s fugami, ki pa morajo biti arhitektonsko smiselno oblikovane.  

  Razlog, zakaj so bili podzidki do prve polovice prejšnjega stoletja na večini stavb pomaknjeni navzven, je preprost. Zaradi zahtevane velike nosilnosti kleti so te bile grajene z debelimi stenami. Nad njo, tako rekoč, so bile grajene tanjše zidane stene, večinoma tudi v kombinaciji z lesom oziroma v obliki predalčne gradnje. To zgodovinsko dejstvo je v veliki meri določalo veliko mase in arhitekturni videz stavbe. Pri posodobitvi fasade s toplotno izolacijsko plastjo lahko tehnično to nadomestimo s tanjšimi ploščami na območju podzidka. Tehnično je to izvedljivo, vendar z oblikovnega videza s precejšnjimi spremembami. Če obstaja zahteva, da se ohrani na tem področju arhitekturni videz, potem obstaja boljše izhodišče, da se to lahko izvede. Vendar je treba poudariti, da je izpostavljenost zaradi dežja in snega na vodoravnem robu zelo velika. Izvedba zahteva posebne ukrepe, kot je uporaba armiranega ometa na podzidku, z uporabo tesnilnega premaza in uporabo toplotno izolacijskih plošč v območju robov.

  Iz arhitektonskih razlogov na splošno sploh ni zaželena kakšna sprememba materiala v območju podzidka. Obstaja veliko večja nevarnost za poškodbe na zunanjem ometu, kot jo povzroči nastala škoda na podzidku zaradi škropljenja vode, ki znaša do 30 cm visoko nad terenom. V primeru zamenjave materiala v podzidku se povečajo tudi zahteve o ukrepih za zaščito ometa na fasadi pred vlago. S posebnimi ukrepi, kot je optimalno odtekanje vode z naklonom stran od hiše, s trakovi, napolnjenimi z gramozom okoli stavbe, žlebovi in nadstreški zagotovimo suho površino v podzidku.

  Pri energetski posodobitvi zgradbe lahko izvedemo zgornjo linijo podzidka, bodisi, da je v fasado zamaknjeni ali poravnan s fasado. Vendar pa to predstavlja velik poseg v arhitekturo stavbe, zato je treba izvesti le, nujne ukrepe, kadar poteka obstoječa osnovna linija nelogično ali če idejni projekt ni ustrezen. Logična osnova linije podzidka je upravičena, na primer, zaradi konstrukcije zgradbe, kot zgornjega roba kleti. Poševno potekajoča linija ali okna, ki se križajo z linijo podzidka ne, predstavljajo nobene oblikovalsko, smiselne rešitve in se jih je treba izogniti, da bi ohranili estetske standarde.

  Če naj bo fasada homogena in brez oblikovalskega poudarka na podzidek fasade, lahko spremembe materiala pripravimo tudi tako, da so spremembe komaj vidne in ne motijo ​​arhitekture. Na primer, s strukturami zgornjega fasadnega in zaključnega ometa, ki se le nekoliko razlikujeta, površine pa so pobarvane v enaki barvi.

Zaključek

Strokovne osnove za izvedbo podzidka na podlagi toplotno izolacijske zaščite, ki je sestavljen iz naslednjih komponent:

• popolno lepljenje podložnih plošč z vlago odporno lepilno malto

• izolacijske plošče odporen na vlago; gostota vsaj 30 kg/m3

• vodoodporni omet iz skupine, najmanj P II, CS III

• tesne zaporne prevleke minimalne debeline 2 mm, in vsaj 50 mm nad tlemi

• popolni zaključni omet s tesnilno prevleko na spodnjem delu podzidka

• dve plasti zaščitnega sloja na zgornjem robu terena

 

Primer detajlov s tirnico podzidka in ravnim zaključkom s terenom

  Ta osnovna različica kaže v fasado zamaknjeni podzidek in optimalno ločenost podzidka z ometom fasade (glej sliko 518).

  Toplotno izolacijske plošče na podzidku na spodnjem robu niso popolnoma zalepljene. Zaradi tega plošče na širini minimalno 200 mm zalepimo v celoti s fleksibilno lepilno malto, da se na plošče preprečita vdor vlage in zbiranje mrčesa. Fleksibilna mineralna zatesnitev z mineralnim blatom, ki se uporablja za tesnilno oblogo, se lahko na splošno uporablja tudi za lepljenje izolacijskih plošč.

slika-94
slika-94

Slika 517 - Podzidek izolirati preden se izvede izravnava terena

  Sprednja stran je z armiranim in zaključnim ometom popolnoma zatesnjena s tesnilno prevleko, ki jo obdelamo s pleskarsko lopatico. Da je zagotovljena okrepitev, ni treba armiranega in zaključnega ometa opraviti do spodnjega konca plošče, sicer omet ne velja biti zaprt, kot je treba. Zgornji konec tesnilne prevleke se opredeljuje z načrtovano višino terena. Prevleka mora presegati vsaj 50 mm nad načrtovano višino in zato ostati vidna. Z ustrezno in skrbno obdelavo se v praksi lahko vsekakor zmanjša na sprejemljivo mero. Pri tem se sprva označena višina terena in 50 mm nadnjo prilepi z lepilnim trakom. Po dvakratni uporabi tesnilne prevleke, jo v togem stanju odstranimo. Prevleko lahko zdaj z majhnim valjem zgladimo. Po barvanju z barvo za podzidek in fasado obloga sama zazna zahtevano debelino, ki mora biti vsaj 2 mm, da se več ne zaznava kot moteča (glej sliko 517).

  Na tem mestu se sme razlika med gradbeno zatesnitvijo po DIN 18195 in neprepustnim premazom na ometanem sistemu in po toplotno izolacijskih zahtevah razlagati: Neprepustni premazi ščitijo sistem ometa. Tudi, če je omet, izdelan po DIN 18550 in razvrščen kot vodo odbojni, ni za vodo neprepusten. Takšen omet je stalno obremenjen z vlažnostjo in iz drugih ometu škodljivih snovi iz tal ali s površine zemljišča. Iz tega razloga je treba ometom, ki se izvajajo nad ali pod terenom, predvsem zagotoviti dodatni elastični mineralni tesnilni premaz.

slika-518-1 copy
slika-518-1 copy

Slika 518 - Povezava podzidka s tirnico in ravnim zaključkom v terenu

  Druge naloge, ki jih ima hidro izolacijska zatesnitev, ki bo stavbo ščitila pred pronicajočo vlago ali vodo. Tukaj je še posebej pomembno poudariti, da toplotno izolacijski sistem nima nobene smiselne tesnilne vloge v skladu z DIN 18195. Zahteve, ki so izdelane v skladu s tem standardom, morajo biti izpolnjene na ravni s toplotno izolacijskimi ploščami.

  V novogradnji najdemo omete, ki so izvedeni na izolacijske toplotne plošče v podzidku. Pravilni način podlage izolacije stavbe na podlago bitumna ali cementa, ki je po obremenitvi, določeni po DIN 18195 in sega do 15 cm iznad tal. Pri starejših gradnjah so takšna mesta večinoma brez premaza ali celo obstoječega ometa. Zato se postavlja vprašanje, ali moramo zatesnitev izvesti naknadno in seveda, če to moramo, ostaja vprašanje, v kolikšnem obsegu.

  Izvedba za ta namen je opisana v DIN 18195-1 "neprepustnosti stavb - 1. del: Načelne opredelitve, določanje vrst hidroizolacij" (2011), del 1.2, saj standard ne velja za poznejšo zatesnitev za vzdrževanje stavbe ali pri ohranjanju objekta zaradi spomeniškega varstva. Vendar pa to ne velja, če se uporabljajo postopki, ki so opisani v standardu.

  To pomeni, da v tem primeru, toplotno izolacijska zaščita z izolacijskimi ploščami, zaščite za hidro izolacije ne more prevzeti. Hidroizolacija stavbe mora biti izvedena do globine, kjer se začne zidovje iz opeke. Zid mora biti dostopen, da je mogoče opraviti hidroizolacijo. Način izvedbe je opisan v DIN 18195 in ga je mogoče uporabiti tudi v tem primeru. Pri tem je treba obremenitev določiti:

slika-519-
slika-519-

Slika 519 –

  • DIN 18195 - 4 "izolacija stavb - 4. del: hidroizolacija proti talni vlagi (kapilarna voda, podtalnica) in voda, ki ne zastajajo ali ponikajo pod talnimi ploščami in na stenah; projektiranje in izvedba" (2011)
  • DIN 18195 - 5 "izolacija stavb - 5. del: zatesnitev pred stoječo vodo na tleh in v vlažnih območjih; načrtovanje in izvedba" (2011)
  • DIN 18195 - 6 "izolacija stavb - 6. del: zatesnitev proti zunanjem vdoru oziroma pronicanju voda; načrtovanje in izvedba" (2011)

  Kadar predhodno ni narejena hidro izolacija in je podlaga na primer narejena iz zbitega betona (iz ene komponente, slika 5.19), je v večini primerov potrebna za statično podporo pri obremenitvi vlažnih tal. Lega obremenitve stoječe vode, ne tlačne ali tlačne vode, bi pri podkleteni stavbi zagotovo povzročila veliko škodo z vodo, ki bi nastala v kleti. Da se to ne dogaja, je treba zunanje stene popolnoma zatesniti. Vztrajanje pri obremenitvi s talno vlago pomeni, da moramo zunanje stene ali temelje zatesniti do tal. Vendar pa ne višje. To je treba narediti po DIN 18195 - 4 del 6.1, saj tesnitev nad terenom lahko odpade, če obstajajo za odvajanje vode odbojne komponente.

  To pa lahko naredimo s pomočjo toplotno izolacijskega sistema z izolacijskimi ploščami, ki nastopi, kot vodo odbojni gradbeni del. V obravnavanem primeru bi torej z enim od zrnatih površin betona in otrplim mineralnim tesnilnim blatom v skladu z DIN 18195 - 2 "neprepustnost stavbe - 2. del: Snovi" (2009), tabela 7, za prekrivanje. Za izravnavo neravnin in za proizvodnjo ustrezne podlage za tesnilno blato smemo predhodno opraviti izravnalni omet iz cementa, iz skupine za omete P III v skladu z DIN 18550 CS IV in DIN EN 998 - 1, ki je primeren.

  S tem bi izpolnili zahteve, ki so v skladu po DIN 18195. Enak postopek bi bil tudi potreben, če bi bila zgradba sicer zatesnjena predhodno, vendar bi bila lahko poškodovana oziroma pokvarjena.

Slika-520 -
Slika-520 -

Slika 520 - Ometani podzidek

  Sten, ki so obdane z bitumensko prevleko, ni mogoče neposredno ometati. Na takšno podlago je treba dodatno nanesti lepilne mostičke iz gibkega mineralnega tesnilnega blata. Potem ko je stavba zatesnjena in je na podzidek nameščena toplotna izolacija, se oblikuje še nastavek podzidka.

  Ločitev izvedemo tukaj z zaključnim profilom podzidka, narejenega iz PVC kotnega profila z mrežico in kapljičnim robom za odvajanje vodnih kapljic. Letvice vstavimo na vodoravni spoj, ko so toplotno izolacijske plošče zalepljene. Kot predhodno je potrebna natančna naravnanost pri vgradnji izolacijskih plošč. S to izvedbo preprečimo nastanek oziroma zmanjšamo nastajanje toplotnih mostov, kot bi prišlo z uporabo brezkončnih nosilnih profilov iz aluminija ali nerjavnega jekla. Lep in tudi vzdržljiv je popolno ometani podzidek z zamikom v notranjost (glej sliko 520). Ta je s prednjim robnim profilom za odvajanje vodnih kapljic in z obratno usmerjenim kotnim profilom z armirno mrežo vgrajen z zaščitnim profilom na notranjem robu.

  Je podana višina, ki jo določi arhitekt ali projektant ali investitor, zadostna za zaščito glede na pogoje, ki se zahtevajo za izvedbo toplotno izolacijskega sistema in zapolnitve z drenažnim peskom. Priporočljivo je, da zajema zaščitna plast za drenažo tudi zaključni sloj, na primer folijo s čepki, komplet s PVC letvijo, tako da voda pri odvajanju ne more zapolniti votline s peskom in umazanijo.

  Na sliki 518 je obloga pločnika položena do objekta. To je pogost primer pri dovozih in vhodih. Težava pri takšni izvedbi nastane, saj se v močnem dežju kopiči na površini voda, ki zamaka zunanji omet, kar pomeni za fasado veliko obremenitev. Da bi položaj ublažili, je treba pri izvajanju višino pločnika, za najmanj 20 mm dvigniti nad vozni del asfalta, da preprečimo tok vode proti objektu in hkrati prilagoditi tudi optični videz ometa na fasadi.

Površina za pločnike in tudi asfaltna prevleka morata biti izdelana v skladu z DIN 18318 "VOB postopek - gradbena pogodba za gradbena dela - del C: Splošni tehnični pogoji gradbenih del (ATV), prometni pasovi - gradbena dela« (2010), odvisno od vrste obloge in z minimalnim nagibom 2,5 % od objekta proč. Če ti pogoji niso izpolnjeni, lahko z dodatnim žlebom zagotovimo odvajanje deževnice s povišanega pločnika.

Površinsko ravna izvedba podzidka s poševnim zaključkom v zemljišču

Če je podzidek izdelan brez fasadnega previsa, je treba zaradi optičnega videza, fasadni omet izvesti do tal (glej sliko 522). Tako bo tudi vnaprej povečana višja kakovost celotnega fasadnega ometa. Te zahteve so v skladu z DIN 18550 za omete skupine P II in P III, in so v skladu z DIN EN 998-1, tlačna trdnost CS III ali IV za fasadne omete, malte iz skupine PI in CS I niso odobrene za površine podzidkov, in tudi niso zadosti trdne, za zatesnitev podzidka. To vodi v preteklost, in celo zdaj je navzoča precejšnja škoda na ometih podzidkih, četudi so bile izvedene zatesnitve v podzidkih. Pri tesnjenju z organskimi tesnili in zaključnih ometih je treba na splošno izvesti tudi zaščitni tesnilni premaz.

Slika-521_2
Slika-521_2

Slika 521 – Kadar ni zaščite proti vlagi, pride do poškodb na ometu

  Prav tako je tudi tukaj pomembno, da je pred izvedbo ometov načrtovana višina zemljišča. S tem se prepreči, da je omet previsoko nad terenom ali predaleč v tla, kar bi pomenilo, da je mogoče prijemališče in zahtevana sredina površine s tesnilnim premazom nepotrebno velika. Torej je s predhodnim načrtovanjem višine terena pridobljena ekonomska in tehnična prednost.

  V nasprotju s sliko 518, je na sliki 522. prikazani podzidek z izolacijsko ploščo s poševnim izrezom. Razlog za poševni izrez je težava pri poznejši zapolnitvi prostora. Zaradi zapolnjevanja lahko nastajajo pod izolacijskimi ploščami votline, ki jih praktično ni mogoče popolnoma zasuti, kar s časom povzroči pogrezanje terena. V izjemnih primerih, lahko izolacijske plošče, slika 5,18 tudi odrežemo, ko ugotovimo, da je zapolnjeni prostor pod ploščami podzidka dovolj zapolnjen in stisnjen.

  Tudi če poševni izrez toplotno izolacijskih plošč ni potreben, je potreben omet s spodnje strani plošč. Na tem delu je treba izvesti le tesnilno hidro izolacijsko prevleko na minimalno debelino 50 mm. To se izvede pri sanaciji obstoječih stavb ali dograjeni stavb pri izvedbi hidroizolacije. Dela je treba izvesti tako, da je tesnilni zaščitni premaz zaščiten pred mehanskimi poškodbami. Zaščitna plast se izvede tudi preko nagiba z zadnje strani.

  Idealna priključitev na omet podzidka je izvedba kapi z gramozom. To bi moralo biti povsod, kjerkoli je to le mogoče, da delujejo. Tudi med ploščami teras, ki povezujejo stavbe. Gramozne kapi zaradi svojih neravnin, na odprtih površinah samo s škropljenjem vode na omet, ne zmanjšajo napetosti samo na površinah podzidka. S tem se prav tako izognemo mehanskemu tlaku, ki deluje na osnovni omet. V delovnih površinah napolnjenih z gramozom ali zemljo se shranjuje deževnica, kar lahko privede zaradi zbiranja vode do trajnega krčenja in stalnega odnašanja terena. Tudi vgrajene pod konstrukcije za tlakovanje in obloge za asfaltna vozišča lahko shranjujejo vodo. Zato v zimskem času, ko ta voda zamrzne, pride zaradi raztezkov tudi do 2 cm dviga ravni terena. Ti premiki vodijo pri neposredni povezavi z ometom podzidka z osnovnim ometom na pritiska in trenja, kar navsezadnje povzroči tudi poškodbe na ometu in zaščitni izolacijski prevleki. Če zaščite pred vlago ni več na voljo, gre za škodo ometa (glej sliko 521).

slika-522-11 copy
slika-522-11 copy

 Slik 522 - Povezava podzidka s kotnim zaključkom v terenu

Slika 523_1
Slika 523_1

Slika 523 - Obstoječe stanje pred izvedbo toplotne izolacije

Slika 524_1
Slika 524_1

Slika 524 - Obstoječe stanje pred izvedbo zaključnega ometa, je treba izvesti izkop jarka z izolacijsko zaporo

Slika 524-
Slika 524-

Slika 525 - Zvišana linija nastavka z drobnim kamenjem in obdana z betonskimi ploščami, zaustavlja površinske vode

Slika 525
Slika 525

Slika 526 - Zaključek asfalta z granitnimi tlakovci pred stavbo

Primer vzorca s priključkom na asfaltno oblogo

  Zaradi energijske posodobitve fasade so neposredno prizadete tudi številne stavbe, še posebej tiste, ki stojijo v bližini asfaltirane steze ali neposredne povezave z ulico (glej sliko 5.23). Pravni vidik za sanacijo javnih površin predstavlja v takšnih primerih najmanjšo težavo. Zahteve za zaščito okolja skozi energetske izboljšave v obstoječih stavbah, dovoljuje prenovo na splošno in hitro. Položaj pa je drugačen s tehnično izvedbo.

  Kot je opisano podrobneje v primeru površinske povezave s podzidkom in nagnjenim zaključkom v zemlji, lahko opisano privede do ogromnega dviga asfaltne površine v primeru zmrzali na vozišču. Če je zdaj, na primer toplotno izolacijski sistem izveden neposredno na asfaltu, pride poleg običajno pričakovane in ne rešljive težave s tesnjenjem do zimskega dvigovanja zaradi zmrzali in tlaka, ki nastane na toplotno izolacijskem sistemu. Ta tlak obremenjuje izolacijske plošče, zlepljenja in sistem ometov. Pogosta praktična rešitev je, da pritrdimo zaključni profil na podzidek in s tem dobimo funkcionalno ločenost. Z razdaljo 20 mm od asfalta se lahko to izvede zelo uspešno. Kot slabost k temu prištevamo preostanek toplotnih mostov in fug na spodnjem zaključku toplotno izolacijskega sistema. V tem spoju pa se ne nabirata samo blato in pesek. Fasadna arhitektura je zaradi teh grdih fug zapečatena in negativni učinki fasadne izolacije so vidni takoj.

  Rešitev predstavlja naknadna vgradnja toplotno izolacijskega sistema nad asfaltom, saj bi v obratnem primeru pri povezavi asfaltne obloge na toplotno izolacijsko oblogo (slika 526 in 527), saj bi lahko v zimskem obdobju nastajale težave. V ta namen je treba podlogo najprej izrezati in odstraniti asfalt do temelja objekta kot je le možno (glej sliko 523). V jarku, ki ostane, nato vgradimo na podzidek od dna navzgor toplotno izolacijske plošče (glej sliko 524). Tukaj je predvsem pomembno, da je znana natančno zahtevana izvedba in da lahko asfalt pravilno izrežemo.

  Po delih na fasadi se nato izvede zaključek podzidka s tlakovci. To je mogoče narediti z različnimi vrstami tlakovcev. Iz naravnega kamna tlakovci imajo prednost, saj so kocke, ki jih vgradimo, lahko različnih velikosti (glej sliko 525).

Slika-527 copy
Slika-527 copy

Slika 527 – Povezava podzidka z asfaltirano oblogo

  Vgradnja poševno izrezane izolacijske plošče tukaj ni mogoča zaradi omejenega prostora. V skladu s tem so ukrepi za zapiranje opisani že ob sliki 518. S tem načinom izvedbe se je mogoče izogniti škodi vzgonskega dvigovanja in se doseže lep ter vabljiv videz fasade.

I.K.



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje