Ploščate obloge so izdelane iz smole vezanih plošč in so po videzu podobne na primer, zidu iz opeke. Debelina posamezne plošče je približno 5 mm in je zalepljena na armirani omet.
Slika 513 - Intenzivno tvorjenje alg na stanovanjskem objektu zaradi konstrukcijskih napak pri odvajanju vode
Po videzu podobne so keramične obloge, kot so trakovi, ploščice ali plošče. Tudi te so prilepljene na armirani omet, zaradi česar, se tudi tukaj morata obe kontaktni površini (obloga in stena) zalepiti na ometano malto. Glede teže keramičnih oblog na površino se lahko zahtevajo tudi posebni ukrepi pri lepljenju izolacijskih plošč in pritrjevanje z odgovarjajočimi pritrdili.
Preprečevanje onesnaženja z mikrobi
Osnova za rast mikrobnega napada je vedno prisotnost vode (glej točko 2.6). Več, ko je vode in če dalj stoji na površini, hitreje in bolj intenzivno se bo pojavilo rastlinje (glej sliko 513).
Mikroorganizmi iz bakterij, gliv, kvasovk, alg, lišajev in mahov potrebujejo za rast vlago.
|
Različne dejavnike, ki lahko vplivajo na obremenitev z vlago in s tem določimo stopnjo mikrobne okužbe: • gradbeni vplivi z odvajanjem vode s strešnimi odtoki v strešnih napuščih in pokrovih • okolijski in podnebni vplivi, kot je vlaga od padavin in megla, temperature, veter, sonce in čistost zraka • materialni specifični vplivi |
Gradbeni vplivi
Močenje fasade s padavinami je mogoče zmanjšati z izgradnjo strešnih napuščev, načrtnega gospodarjenja z vodami in z ukrepi za zmanjšanje voda. Ampak to ni dovolj, zato, da se širijo samo velike projekcije strehe in prilagoditve z nadstreški v velikem številu. Ker nekateri dejavniki okolja in podnebne razmere zagotavljajo poleg deževnice tudi, da so fasade močno obremenjene z visoko vlago.
Veter in sonce
Različne intenzivnosti mikrobnih napadov na fasadne površine, pogosto sovpadajo z različnimi sončnimi učinki in sušenjem s pomočjo vetra. Tako se zgodi, da so večinoma vzhodna, zahodna in severna stran bolj izpostavljene kot južna stran. Tudi na pobočjih, ki so obdana z gozdovi lahko veter na fasado, nanese veliko vlage.
Kakovost zraka
Na podeželju je na območjih s čistim zrakom tveganje za okužbo na fasadah bistveno veliko večje, kot v mestih z visoko vsebnostjo žvepla in emisij ogljikovega dioksida. Vsebnost žveplovega dioksida v zraku se na splošno zelo močno zmanjša, saj različni onesnaževalci zraka zavirajo rast alg.
Vplivni pogoji vgrajenih materialov
Po načelu "Če ostane suha, ostane brez alg," je treba gradbeni omet redno opazovati.
Srednje debel plastni omet in debele plasti sistema toplotnih izolacij trenutno postajajo najpomembnejši pri varčevanju z energijo. Zaradi velike debeline ometa nastane poleg haptičnih (globina občutljivosti - občutek teže, velikosti, obrisi, struktura površine, prednosti oziroma močan vtis) učinkovitejšega shranjevanja toplote in neznatne sposobnosti za zadrževanje vlage. Ta učinek je bil spoznan v zadnjem času, saj se težava mikrobnih napadov vse bolj povečuje. To velja predvsem za fasade po pogojih o toplotno izolacijskih sistemih ali za zidove z debelo toplotno izolacijo, ki zaradi toplotnega prenosa povzroči hitro sušenje dežja ali rose na površini fasade. Iz zgornjih točk je razvidno, da vlaga in voda na fasadi izhajata iz dveh virov: dež in vlaga. Ostaja torej vprašanje, kako voda in vlaga sploh nastaneta na površini fasade?
V tem primeru je utekočinjanje (kondenzacijo) treba podrobneje razložiti:
Zaradi toplotne izolacije in ločenih ometanih površin na fasadi se temperature popolnoma izenačujejo s temperaturo okolice. Zlasti k temu na veliko pripomore toplotno sevanje iz okolja, kot tudi iz ozračja. V skladu s tem se skoraj hkrati spreminjajo tudi njene temperature. To pomeni, da se temperature na površini fasade zelo razlikujejo. V jasnih nočeh je lahko temperatura na površini fasade zaradi dolgovalovnega sevanja celo nižja kot temperaturo okolice. Tako se ustvarja rosenje na površinah fasade. Enak učinek lahko opazimo tudi ob mrzlih zunanjih jutranjih temperaturah, ko so avtomobilska stekla rosna.
Mineralne površine
Debelejši kot je omet na toplotno izolacijskem sistemu, toliko bolj se približuje lastnostim masivnega zidu. Tako je zaradi vztrajnosti v položaju zmogljivosti shranjene toplote točka rosenja manj pogosto prekoračena. Torej, logično je tudi manjše utekočinjanje. Mineralni ometani sistemi imajo poleg tega lastnost, da absorbirajo utekočinjanje in s tem odvzemajo vodo iz površine. Strogo gledano, se teoretično in v skladu z DIN V 18550 lahko voda odbije od ometa (w ≤0,5 kg/m2 • h0,5) v enem dnevu le 2,5 litra na m2, skupaj (pri 24 urah vodnemu filmu).
Tukaj je ključnega pomena, da lahko poteka izparevanje in da se površine lahko ponovno hitro posušijo.
Sposobnost, da z nanosom barve pospešijo, ali ovirajo ponovno sušenje, je odvisno od sd vrednosti naprej. Vrednost sd sistema premaza mora na tej osnovi, znašati maksimalno največ 0,01 m.
Iz teh spoznanj so bile razviti toplotno izolacijski sistemi za ometane konstrukcije, ki kažejo "hidrofilne" (vpijanje vode) značilnosti. S kombinacijo mineralnega ometa in z veliko debelino ometa približno 10 mm ter s hidrofilno prevleko, pri določeni vztrajnostni doseženi v shranjeni toploti bodo zelo hitro dosegli pomembno sušenje, ki se lahko doseže hkrati s hidrofilno površino.
Neprimerne barve lahko ovirajo hitro povratno sušenje. Takšne barve lahko pri navlaženju z več vode, ki je postopno potisnjena noter, kot se v enakem času lahko zopet s sprednje strani posuši. To potem lahko povzroči odvečno vlago in nastanek mikrobnega onesnaženja.
Z umetno smolo vezane površine
Posebne lastnosti silikona ali silikonsko smolnate barve na osnovi umetne smole, je njena lastnost vodna odbojnost (značilno - odboj vode). Najprej se ta lastnost po videzu zdi, da ima na fasadi samo prednosti, ker se vsa voda odvaja in ostaja fasada tako suha. To lahko velja za namakanje, vendar ne zaradi rosenja oziroma utekočinjanja na fasadi, ki se zgodi pogosteje kot namakanje. Ta vlaga ostane na hidrofobni (= ne porozni) površini popolnoma v zelo majhnih kapljicah do izparevanja. Ravno tako dolgo ostaja fasada odgovarjajoče vlažna, lahko celo mokra, kar spodbuja rast mikroorganizmov. Poleg tega bo mokra površina hitro umazana zaradi finih prašnih delcev. Zaradi tega te površine začnejo zaraščati alge, katere se z barvo topijo in vmešajo biocide. Ker so ti za okolje strupeni, postaja njihova uporaba vse bolj kritična. Nadaljnja pomanjkljivost za uporabo te zmesi je, da jo moramo izpirati počasi, da vzpostavimo ekosistem. Medtem so to potrdili s preiskavami v Švici (Vodni raziskovalni institut EAWAG), da ti biocidi dejansko s spiranjem odtekajo v podtalnico.
|
Povzetek Mikrobni napadi na fasade s škodljivimi z algami in glivami, je treba odložiti za, dokler je to mogoče. Za splošno tvorjenje teh na naraven način nastajajočih mikroorganizmov jih na naraven način dokončno ni mogoče uničiti. Cilj mora biti, da se površina fasade čim dlje ohranja suha, kot je mogoče oziroma, da se postopek zavlačuje. Odločitev o tem, kateri sistem je primeren po zahtevah o toplotno izolacijski zaščiti, odloča naročnik sam. S pojasnili in z dobrimi razlagami vseh možnosti in tveganji, je treba začeti s preprečevanji proti mikrobnim škodljivcem. |
I.K.
