Pri predelavi toplotno izolacijskega sistema, bodisi z obnovo ali posodobitvijo, so te priključne povezave prišle do najvišje stopnje tehnike in če je le mogoče, z urejanjem ali nadgradnjo. Končno začne po zaključku del teči nov interval obnove, ki ga je treba premostiti brez nastanka škode na toplotni izolaciji, kot je to le mogoče.
Priključki in povezave na podnožju stavbe
Podnožje s priključki, ki so povezani z zemljo in ometanimi sistemi, so na splošno podvrženi veliki ranljivosti. Glavna značilnost te poškodbe je vnos vlage v nezaščitenih območjih in kapilarni transport vlage, ki na tak način pripelje do uničenja veziva in s tem tudi do odstopanja ometa. Ukrepi, ki so potrebni za zaščito osnovnih ometanih površin, so bili zabeleženi že v sredini 90. let prejšnjega stoletja s smernicami za obdelavo plasti ometov in proizvodnjo toplotno izolacijskih ometov. Po novem so pravila za oblikovanje posodobljena z ugotovitvami, da je znova prišlo do nekaterih poškodb. Utrjene so tudi strokovne smernice za izvajanje, ki so bile profesionalni model za fasade z ometanim podnožjem in za zunanje naprave (2012).
Slika 591- Omet podnožja na obstoječo podlago
Medtem pa je splošno priznano tehnološko pravilo za zagotavljanje z zemljiščem povezane ometane površine s prožno, cementno tesnilno maso, da se prepreči vstop vlage (glej točko 5.3.1). S termografsko kamero je mogoče zaznati, kako se kapilarna vlaga obarva. Izhlapevanje vlage povzroči pri višjih temperaturah hlajenje ometane površine, ki jo je mogoče zaznati kot termografijo.
Če bo zdaj toplotno izolacijski sistem saniran, so na podnožju območja, ki jih je treba pregledati glede poškodb in kapilarne vlage. Če je zahtevano tesnjenje izvedeno nepopolno (glej sliko 5.91), pomanjkljivo, ali sploh ne obstaja, jih je treba dodatno izvesti (glej sliko 5.92). Pri tem izstopajo predvsem tkane fasadne mrežice in tudi "odprtine" na ometu, ki se konča v tleh in ga je treba odstraniti. Skoraj zagotovo obstaja tudi zahteva po prenovi obstoječe barve, ki jo lahko izvedemo z naknadnim barvanjem in to brez poškodb na izolacijskem sistemu in tudi brez večjega napora.
Slika 592 - Naknadna zatesnitev ometa na podnožju
Ta zatesnitev predstavlja trajnostni ukrep in v prihodnosti pomaga preprečevati nastanke poškodb, tudi če ni prišlo do vidnih poškodb.
Preprosto izboljšanje barve in sanacija ometa vključuje popolno zatesnitev ometa na podnožju, vključno z izvedenimi premazi, ki so narejeni v skladu s smernicami o fasadah z ometanim podnožjem na zunanji strani (2012).
Pogosto se podnožje z ometom konča globlje v zemlji, tako da ga na dnu ni mogoče zapreti brez napora zaradi zgibanj (sl. 5.93). V takšnem primeru je lahko spodnji konec tako rekoč določen na novo, okoli 10 cm pod površino tal. Prevleko ometa ločimo navzdol z izolacijsko ploščo debeline približno 10 mm. Ločilno plast lahko nato napolnimo s prilagodljivim tesnilom, ki je obložena po celi površini ometa.
Slika 593 - Naknadno zaprtje in zatesnitev podnožja
Osnovni omet podnožja mora potem do zapečatenja zatesnjen, saj bi se drugače kapilarnost osnovnega ometa lahko poškodovala, lahko pa tudi razpadla. Za omet pod zemljo tesnjenje sistema ni pomembno. Če nastane na ometu škoda na tem področju še to ne pomeni okvare. Zahteva za to izvedbo je, da je pod zemljo vgrajena posebna izolacijska plošča, ki je odporna proti vlagi in ne zahteva tesnjenja ter ni vpojna.
I.K.
