Načrtovanje
V bistvu toplotno izolacijski sistemi ne dopuščajo nobenega uhajanje zraka ali pa ga zagotavljati. Ravno to je razlog, zakaj morajo biti povezave strešne konstrukcije po toplotno izolacijskih sistemih (WDVS) zasnovane in izdelane tako, da ne more zrak zadaj na ravni toplotno izolacijskih plošč prodirati v zaprti prostor. Vmesnemu prostoru med streho in fasado na tej točki še vedno dajemo premalo pozornosti. Torej se izgublja raven zračne tesnosti, ki običajno nastopa v dveh vlogah skupaj s folijo, ki jo uporabimo kot parna zapora, utiranje in opaženje, brez povezave v ozadju s toplotno izolacijsko zaščito. Rešitve v ta namen se običajno v veliki meri zagotovijo od načina prenove strehe.
Pred obnovitvenimi deli je treba ugotoviti:
- v kakšnem stanju je raven zračne tesnosti strehe,
- v kakšnem stanju je raven zračne tesnosti zunanjih zidov,
- kako lahko zagotovimo zračno tesnost v praksi.
Gradbena fizika
Toplotna zaščita:
Pri izvedbi del po predpisani toplotno izolacijski zaščiti strešne konstrukcije je treba zagotoviti, da se raven toplotne izolacije strehe staplja s toplotno izolacijo fasade, ki je brez tvorjenja praznin, votlin in da ne prihaja do nastanka toplotnih mostov. Predvsem zadnja stran prekritega zidnega previsa skriva nevarnost, da pri posodobitvi fasade ostane ta del neobdelan.
Zračna tesnost:
Ker se po toplotno izolacijskih predpisih ne more sprejeti nobenega uhajanje zraka, je treba zagotoviti zračno tesnost pred izvedbo toplotno izolacijskih del. Na prehodu med streho in fasado se vedno zastavlja vprašanje, kako je zračna tesnost bila določena in izvedena. Ta za zrak neprepustna površina strehe pod škarniki, je običajno povezana na notranji strani. Pri čisti nadstrešni toplotni izolaciji leži pogosto nasprotno nad škarniki in zato je z zračno tesnimi pasovi praktično ni več mogoče izvesti na notranji strani.
Zgradba mora biti nepredušno zaprta. Vendar ni dovolj le učinek varčevanja z energijo, saj se tudi izguba toplega zraka v zaprtih prostorih, šteje za izgubo energije. Gre tudi za preprečevanje škode zaradi utekočinjanja. Topel zrak v notranjih prostorih vsebuje zelo veliko količino vode, ki nastane zaradi slabega tesnjenja prostorov navzven. Na tej poti vstopa topel zrak vedno v hladnejša področja, kjer se utekočinja tako dolgo, dokler ne doseže tlak nasičene vodne pare. To utekočinjanje nato poteka, na primer, na zunanji strani hladnih sestavnih gradbenih delov, najpogosteje so prizadeti, strešna kap, okenske police, prekrivne površine, ali slabo zatesnjeni preboji. Utekočinjanje spada med najpogostejše razloge za morebitno uničenje in škodo na strukturi stavbe. Da se to prepreči, je treba povezati z neprepustno plastjo na topli strani in to izvesti dosledno brez vrzeli med streho in fasado.
Slika 577 – Povezava kapi pri toplotni izolaciji nad streho
Toplotna izolacija strešne kapi med škarniki
Primer toplotne izolacije med škarniki (glej sliko 577 in 578), je po smernicah o toplotno izolacijskih sistemih sestavljen v skladu z ovojem strehe. Kadar so štrleči škarniki na spodnji strani obiti z oblogo (strešna kap), jih je treba odstraniti, tako da je lahko izolirana pod zgornjim ovojem strehe ali v pod-streho. Lahko pa tudi prazen prostor kapi napolnimo s toplotno izolacijo.
Povezava, kot jo priporočajo smernice o toplotno izolacijskih sistemih se izvedejo s poševnimi rezi in se zatesnijo s stisljivimi trakovi. Na splošno je lahko strešni razmik narejen več kot 400 mm med sprednjim robom odtočnega strešnega žleba in razvlečen na ravni ometane površine, kjer je tudi pod pritiskom vetra in ni pričakovati deževne obremenitve. V tem primeru pa je potrebna ločitev ometa in lesa z izdelanim izrezom ali s penastim materialom, da se prepreči luščenje ometa.
Poleg tega je pomembno, da je zgornja vrsta plošč popolnoma zalepljena ali vsaj s splošnim svitkom lepila pritrjena, da se prepreči uhajanje zraka skozi konvekcijo na ravni zalepljenega sloja.
Predhodno je bila izolacija med škarniki vedno uporabna za prezračevanje pri stavbah s poševno streho. Če na tak način prezračevani strehi ne bo izvedena obnova, je treba to upoštevati pri izvedbi toplotne izolacije in se način prezračevanje lahko še naprej uporablja.
Strešni napušči z nad strešno toplotno izolacijo
Če se toplotna izolacija strehe izvede, kot je prikazano na sliki 579, so glave škarnikov odžagane ravno s steno. Samo na tak način je mogoče, da so škarniki na zgornji strani izvedeni na ravni zračne tesnosti, običajno se lahko hkrati izvede tudi parna zapora, ki jo preprosto izpeljemo na zunanji omet. Kadar škarniki ostanejo, vsak posamezni škarnik predstavlja prodor in ga je treba skrbno in zračno neprepustno zalepiti, kar povečuje tveganje za uhajanje. Lepljenje trakov poteka s posebnimi lepilnimi kartušami.
Slika 578 – Povezava kapi pri toplotni izolaciji med škarniki
Kot nadomestilo za ločene škarnike pri večjem odmiku nadstreška je treba poskrbeti, da je na ravni toplotne izolacije izvedena nadstrešna izolacija. To pomeni, da je treba od spodaj izvesti opaž ali pa bo izvedeno tako, kot je zarisano v detajlu, kar pomeni, da bo izvedena obloga z deskami.
Čelni napušč pri toplotni izolaciji med škarniki
Gradbeni položaj čelne povezave je v osnovi enak kot pri kapi. Pri toplotni izolaciji med škarniki mora biti prav tako neprepustna raven pod konstrukcijo. Zaradi močnih deževnih nalivov je tudi tukaj povezava s stisljivim trakom za napušč minimalne dolžine pod 400 mm, glej sliko 580. Tudi pri kovinskih čelnih napuščih so previsi in visoki kotniki izdelani, kot je opisano v poglavju 5.3.4 in ustrezno dimenzionirani.
Slika 579 – Povezava kapi pri toplotni izolaciji nad streho
Čelni napušč nad strešno toplotno izolacijo
Toplotna izolacija strehe mora biti nameščena tako, da je poravnana z obstoječim zunanjim zidom in z neprepustno tirnico za zrak, vezana na zunanji omet. Ta povezava se lahko nato popolnoma prekrije po smernicah o toplotno izolacijski zaščiti, glej sliko 581.
Slika 580 – Čelni napušč pri toplotni izolaciji med škarniki
Kot je na sliki 577 prikazana varianta, se toplotna izolacija na čelni strani strehe ne priporoča, ker prehod med izolacijskimi materiali predstavlja hkrati prehod med fasado in streho. Večji premiki gradbenih sestavnih delov na površini strehe lahko na tem mestu vodijo do razpok na ometu.
Slika 581 – Čelni napušč pri toplotni izolaciji nad strešno konstrukcijo
I.K.
