Tudi neugodne gospodarskerazmere in iz tega izhajajoča manjša kupna moč ne more prizadeti solarnega trga. Če pogledamo na skupne številke,je jasno, da solarne naprave kljub pozitivnim rezultatom stojijo komaj nazačetku prodora na širši trg.
Solarni trgima prihodnost: dobra »slika« solarnih naprav, politična naklonjenost solarnimnapravam in povečane aktivnosti instalaterjev in načrtovalcev so garanti zauspeh sončne energije. Če se bo pozitivni razvoj solarnih naprav nadaljeval,vsi tržni podatki govorijo o tem, lahko brez pretiravanja govorimo o 20 do 30% rasti površin sončnih sprejemnikov naleto. Izraženo v številkah to pomeni, da bo do konca leta 2010 samo zaogrevanje vode instaliranih skupno preko 3 milijone kvadratnih metrovsprejemnikov sončne energije. Če v to številko vključimo še ogrevanja kopališč,dobimo več kot 3 milijone površin sončnih sprejemnikov.
Trend priopremljanju hiš gre vse bolj v smeri nizko energijskih hiš in s tem tudi vnizko temperaturne ogrevalne površine: poraba toplote se vse bolj manjša. Delskupne porabe energije za ogrevanje tople vode narašča procentualno. V enakimeri kot upada poraba energije za ogrevanje, raste poraba energije energije zaogrevanje vode. Z intelegentnimi rešitvami lahko še bolj zmanjšamo porabotoplotne energije.
V žariščunadaljnjih opazovanj stoji »normalna« priprava tople vode. Ta je najpogostejšivzrok za uporabo sončne energije. Sončne sprejemnike lahko namestimo praktičnona vseh strehah, tudi položnih, pomembna sta samo velikost in nagib strehe.
Določanje velikosti sončnih sprejemnikov zaogrevanje tople vode
|
Regija (Kraj namestitve) |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
|
Povprečno sevanje v kWh(m2 €€¢ a) |
1175 |
1125 |
1075 |
1025 |
975 |
926 |
|
|
Popravek (korektura) |
1,0 |
1,05 |
1,1 |
1,15 |
1,2 |
1,25 |
|
|
Korektura pri odstopanju od: €€¢ Kot naklona (nagib strehe) a (slika 001.2) €€¢ Južna stran (kot Azimuta) a (slika (0001.3) |
|||||||
|
Topla voda - poraba vode v l/ (na dan €€¢ št. oseb) |
|||||||
|
Primer: 200 l/na dan, kraj namestitve, nagibni kot 25 °, odmik južne strani v smeri zahod 50 °, površina sprejemnikov 2,4 m2. Priporočeno: 5 m2 €€¢ 1,05 (Regija) €€¢ (slika 0001.2) €€¢ 1,1 (slika 0001.3) = 6.1 m2 ; število sončnih sprejemnikov: 6,1/2,4 = 2,5 (izbrano št. sprejemnikov 3) |
|||||||
Preglednica 1 - prikazuje določanje površinesončnih sprejemnikov
Pomembni kriteriji so:
- Način uporabe solarne naprave
- Mesto za namestitev naprave (na primer nastrehi)
- Postavitev sončnih zbiralnikov glede nastrani neba
- Želen tip sončnih sprejemnikov.
Vpliv nagibnega kota na dimenzijo sončnegasprejemnika - korekcijski
faktor fN
Preglednica 2 - pokaže vpliv nagibnega kota gledena dimenzijo sončnega sprejemnika
|
Uporabljen čas (? 50o severne š.) |
Priporočljivo |
Začetek |
Primer: a = 25o a fN = 1,05 a znotraj idealnih pogojev in ugotovitvijo, da se določena površina sprejemnikov mora povečati za 5 % |
|
|
|
Januar do december, (celo leto) Aprila do sept. (samo v poletju) Maja do avgusta (skozi sezono) Oktobra do marca (kurilna sezona) |
40o - 50o 30o - 40o 25o - 30o 55o - 65o |
30o - 60o 20o - 50o 15o - 45o 40o - 75o |
|||
|
Ugodnejši kot se določa po uporabi: Ogrevanje pitne tople vode ali za bazene od 30o - 45o Ogrevanje pitne tople vode + za ogrevanje od 45o - 55o |
|||||
|
30o 30o 30o |
Pri močnem sončnem sevanju v poletju (optimalni kot) Pri najnižji točki sonca v zimi (optimalni kot) Kompromis v poletnem obdobju |
30o €€¦. 60o nagib sprejemnikov med SV in JV je za ogrevanje pitne tople vode zadosten; Sončno pokrivanje med V in Z mora znašati: do 50 % (S,SV, SO > 60 %) |
|||
Vpliv nagibnega kota sončnih sprejemnikov -odstopanje od južne smeri
Preglednica3 - Nagibni kot sončnih sprejemnikov
|
€€¢ Lahka strešna konstrukcija in posledično smer sprejemnikov na Z ali V povzročita, da sončni žarki ne sevajo optimalno na sončne sprejemnike €€¢ Usmerjenost sprejemnikov čisto na jug z 10o Odstopanja proti Z je optimalno €€¢ V poletju, če je mogoče, da se ne prekorači 55o in skozi zimo 35o ( fSA = 1,1) |
Primer: 1. Odstopanje od juga proti zahodu z 50o ( b 1 ) a fSA = 1,1 2. Prav tako proti vzhodu 50o ( b 2 ) a f SA = 1,2 kar pomeni, da je potrebno vgraditi od 10% do 20 % večjo površino sončnih sprejemnikov |
|
Minimalni vrstni razmik med sončnimisprejemniki (površina strehe ali nezazidanepovršine)
Preglednica 4 - prikazuje minimalnivrstni razmik
|
a |
Razdalja L |
B |
L a e X L D n B |
Minimalni razmik med dvema zbiralnikoma (preglednica) Kot nagiba proti horizontali Lega Sonca proti horizontali brez zasenčenja (15-17o) Dolžina sprejemnika (tukaj 2070 mm) Globina sprejemnika (globina strehe) Razdalja od roba strehe Mere vrstnih sončnih sprejemnikov v m (prostor) |
|||
|
Navpično |
Vodoravno |
||||||
|
|
25o1) 30o 55o 40o 45o 50o 55o |
4,74 5,18 5,58 5,94 6,26 6,52 6,74 |
2,63 2,871) 3,09 3,29 3,46 3,61 3,73 |
1,84 1,75 1,68 1,58 1,48 1,48 1,48 |
|||
|
1) Nastavitev: Krajši teleskopski podpornik |
|||||||
Tlačne izgube ploščatih sončnih sprejemnikov(odvisno od proizvajalca), paziti je potrebno na izbiro obtočne črpalke
Preglednica 5 - Na preglednici 5 so prikazanetlačne izgube v ploščatih sončnih sprejemnikih
|
|
€€¢ Stalna temperatura (visoka in nizka temp.) €€¢ Zaščitna tekočina 50 % brez prekoračitve €€¢ Tlačne izgube (naprava) - dopustno do 7 m po m2 vključno z Glikolom. Pri 45 % r p = 1,3 krat nasproti vode €€¢ Volumski tok v obtoku za sprejemnike 30€€¦50 l/(m2 €€¢ h) - pri običajnih sprejemnikih €€¢ Solarna naprava regulirana s pretokom črpalke €€¢ Običajna črpalka za ogrevanje pogosto neprimerna (h) €€¢ Izklop črpalke pri ? 120 oC €€¢ Uporaba obstojne zaščitne tekočine Glikol €€¢ Črpalko načeloma vgradimo na povratni vod €€¢ Maksimalno zmanjšati dolga mirovanja naprave |
001.6 Membranska raztezna posoda za solarno napravo(navedbe proizvajalca)
|
Å t. sprejemnikov |
2-4 |
4-6 |
6-8 |
Plinski predtlak (delovni) ? 2 bar |
Varnostni ventil |
