Protipožarna zaščita

Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd. slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema, z vsemi omenjenimi problemi se srečujemo skoraj vsak dan.

 

Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo "flashover" oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje je potek požara odvisen predvsem od geometrije in ventilacije prostora ter količine gorljivih snovi.

 

Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.

 

Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito

 

Aktivna požarna zaščita

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnje širjenje ognja.

 

Aktivno požarno zaščito , med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

 

Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sistemi za vodno gašenje požarov preko omrežja opremljenega s hidranti.

Slika 1 - Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti

 

Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.

 

Slika 2 - Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

 

V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih,ki so na srečo do sedaj končali brez žrtev. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.

 

 

Slika 3 - Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje

 

Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami

Tlačna cev po DIN 14 811
Oznaka	DN	d 1
D C 42 C 52 B A	25   42   53   75 112	25 mm   42 mm   52 mm   75 mm 110 mm

Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:

• pasivna požarna zaščita
• aktivna požarna zaščita
• organizacijski ukrepi

 

Zakonske zahteve

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara:

 

• zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta
• zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt
• določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije
• preprečevati širjenja požara po objektu
• preprečevati širjenja požara na sosednje objekte.

 

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

Model	Podometni hidrant	Model	Nadometni hidrant
A	Z avtomatskim praznjenjem, dodatna zaščita vode	A	2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem
AD	Isto kot A, toda z dodatnim zapiranjem	B	2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje
B	Brez avtomatskega praznjenja	Dodatek U	Predvideno kot dodatna zaščita
BD	Isto kot B, toda z dodatnim zapiranjem	Dodatek D	Z dodatnim zapiranjem
Dodatek št. 1	Priključek spodaj; vgradnja zraven cevne instalacije	Dodatek F	Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodoma
Dodatek št. 2	Stranski priključek; montaža zraven cevne instalacije
DN	80   1) 100	DN DN 80: DN 100:   DN 150:	80, 100, 150 2 zgornja C-izvoda 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod
Način označevanja	Hidrant DIN 3221 - AD2-80-1,5 Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), s premerom DN 80 in z dvojno zaporo (D) za stransko vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500 mm (1,5) m.
1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80		Oznaka	Hidrant DIN 3222-AFUD-100-1,25 Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohišjem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev 1250 mm (1,25) m.

 

Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno tehnična preglednika obeh strok.

 

• Zavezanec mora:
  skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
• skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
• hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.

 

Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.

 

S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

 

Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.

 

Za hidrantn o omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.

Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.

Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine.

Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma s prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.

 

Slika 4 - Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo škropilnikov (šprinklerjev)

 

Legenda:

1)        Zbiralnik vode

2)        Črpalna naprava

3)        Tlačni vodni zbiralnik

4)        Stisnjeni zrak

5)        Krmilni ventil

6)        Optični alarmni signal

7)        Omrežje za škropilnike (Sprinkler)

8)        Tlačno stikalo

9)        Alarmna naprava

 

Sistem za avtomatsko javljanje požara uporabljamo zazgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sirenoin prenosom alarma na varnostni nadzorni center in gasilcem.

 

Preglednica4 - Dolžina gasilskih cevi

Gasilske cevi						Å kropilni cevni nastavek po DIN 14200
Kratka Oznaka	d1 Mm	Dolžina M	Teža 3) kg	Vsebina l/m	Vsebina  l	Tlak   p bar
							4 <s