Zato morajo biti instalacije in vsa oprema v sanitarnih prostorih ustrezno nameščeni, še posebej velja to za javne prostore, kjer so invalidi večinoma prepuščeni sami sebi. Zato je potrebno upoštevati predpise, ki so zapisani po DIN 18 025-1:2002.
Investitorji pogosto niso seznanjeni s podrobnostmi, kako urediti takšne prostore in najpogosteje slepo zaupajo projektantu ali izvajalcu. S problemi se soočijo šele, ko je zgradba že vseljena. Šele tedaj lahko ugotavljajo, ali so školjke previsoke, ogledala in vodovodne pipe pravilno nameščene in dostopi do sanitarijev dovolj široki. Dobro je, da si investitor pred pričetkom gradnje ali sanacije objekta pridobi mnenje pri uporabnikih oziroma zaposlenih v raznih invalidskih institucijah, ki imajo opravka z invalidnimi osebami ali s paraplegiki.
Preglednica 1: Določene mere vgradnih višin v cm
Vrsta elementa |
Vgradna višina v cm |
Umivalnik |
80€€¦.87 (gornji rob) |
Višina dovoza pod element |
Minimalno 67 cm |
Sušilnik za roke |
80€€¦.90 |
Sušilnik za lase |
130€€¦140 |
Umivalnik za sedečo uporabo |
48€€¦.60 (gornji rob) |
Držalo tuša |
85 |
Straniščna školjka |
45€€¦..48 (gornji rob) |
Kopalna kad |
38€€¦..45 |
Ogledalo |
> 100 (spodnji rob) |
Sanitarni prostor
Sanitarni prostor oziroma kopalnica mora nuditi osebam, ki so gibalno omejeni, prijeten prostor, ki je zgrajen tako, da omogoča dostop z invalidskim vozičkom do vsakega sanitarnega elementa posebej. Misel na gibalno omejenost mora biti na prvem mestu. Da se težavam izognemo, moramo upoštevati standarde po DIN 18205-2 kakor tudi DIN 18 024-2. V standardih so navedene dimenzije, ki so namenjene splošni populaciji gibalno omejenih oseb. Minimalno velik prostor v kopalnici za obračanje invalidskega vozička mora znašati vsaj 150 cm v premeru. Za sanitarne prostore se priporoča, da so na tleh vgrajene proti zdrsne keramične ploščice.
Vgradnja ogledala se priporoča nad gornjim robom umivalnika, saj tako omogoča pogled nad celotnim prostorom. Vsekakor pa se priporoča vgradnja ogledala s pregibom ali ogledalo z dodatno povečavo.
Namestitev in vgradne višine sanitarnih elementov so prikazane na sliki 1.
Prostor za tuširanje
Pri gradnji ali obnovi objekta, ki bo namenjen invalidnim osebam, je potrebno nameniti veliko pozornost tudi prostoru za tuširanje. Primerna velikost prostora za tuširanje mora znašati vsaj 150 x 150 cm. Tla v takih prostorih morajo biti ravna in dovoz do kadi za tuširanje nemoten invalidom na vozičku. Tudi vstop v kad mora biti izveden tako, da je maksimalno poskrbljeno za varnost. Za lažji vstop in uporabo obstojajo razni pripomočki kot so držala in sedež. Slednji je fiksno nameščen na steno neposredno pod tušem. Pri namestitvi opreme je potrebno tudi upoštevati, ali je uporabnik levičar oziroma desničar.
Na sliki 2 so prikazane minimalne mere prostora za gibanje z vozičkom in mere za vgradnjo tuš kadi, vključno s sedežem, ki je fiksno pritrjen na steno.
WC prostor
Zelo pomembna je namestitev straniščne školjke. Poznamo dve vrsti školjk, stensko in stoječo. Primernejša je školjka za vgradnjo na steno, ki omogoča uporabniku namestitev podnožnika vozička neposredno izpod školjke. Maksimalna višina straniščne školjke, umivalnika in raznih prijemal, ki so v pomoč pri usedanju in vstajanju uporabnika, so prikazane na sliki 3 in 4.
Slika 5 prikazuje kombinirano straniščno školjko v kombinaciji WC - bide. S tem je omogočeno na majhnem prostoru vgraditi školjko, ki služi dvema namenoma. Kljub relativno visoki ceni je nakup še vedno racionalen.
Umivalnik
Umivalnik je v vseh sanitarnih prostorih najpogosteje uporabljen element. Pri nameščanju umivalnika za uporabo invalidne osebe je potrebno nameniti veliko pozornosti,da se invalid lahko umiva sede na vozičku. Predvideti je treba dovolj prostora pod umivalnikom za dovoz z vozičkom in prostoru za noge. Novejši umivalniki z ergonomično obliko omogočajo lažji dostop z vozičkom. Višina montaže umivalnika in dodatne opreme je prikazana na sliki 6 in je odvisna tudi od velikosti uporabnika na invalidskem vozičku.
Poleg namestitve sanitarnih elementov je treba paziti na vrata, ki omogočajo vstop v sanitarni prostor. Vrata se morajo odpirati na zunanjo stran. Omogočeno mora biti tudi odklepanje z zunanje strani, četudi so vrata z notranje strani zaklenjena.