Beseda je tujka in v prevodu dobesedno pomeni »graditelj«. Na strokovnem področju se ta dejavnost uporablja za vodovodni in elektro instalater. V nekaterih krajih Nemčije in Avstrije se ta naziv uporablja tudi za poklic kleparja, kar pa seveda ni pravilno.
Instalater je prvotno vgrajeval le določene naprave in sestavne dele komponent z njegovega delovnega področja. S tem je bilo njegovo delovno področje veliko ožje usmerjeno kot danes. Zaradi racionalnosti in številnih sistemskih rešitev se je razlika med instalaterjem za vodovod in ogrevanja v sedanjem času precej zmanjšala.
Novo ime za ta poklic se v Nemčiji glasi »mehanik za vodovodne in plinske instalacije, ogrevanje in klimatizacijo. Vendar po zaključku 3. letnega usposabljanja (pol leta pred pomočniškim izpitom) je podano težišče s poudarkom na okolje in sodobne toplotne tehnologije, plin in klima naprave.
Tudi v Sloveniji se učenci izobražujejo za poklic - Instalater vodovodnih instalacij.
Instalater vodovodnih naprav montira ali vgrajuje vodovodne instalacije, polaga cevovode, montira sanitarno opremo in iztočne armature, montira sisteme za pripravo tople vode, solarne sisteme, zamenja ali popravi dele vodovodne napeljave in dotrajane ali pokvarjene sanitarne opreme, ugotavlja in odpravlja napake na sistemu in napravah.
Za opravljanje dela je torej treba pridobiti strokovno kvalifikacijo instalaterja vodovodnih naprav. Med šolanjem si kandidat pridobi praktična in teoretična znanja, ki so potrebna za opravljanje poklica. Ta znanja segajo od poznavanja osnov kovinarstva, do poznavanja osnov priprave in obdelave delov vodovodnih napeljav, zarisovanja in izmere teh napeljav, izbire in priprave materialov, do instaliranja vodovodnega omrežja in polaganja cevi za vodovodno napeljavo, varjenja, spajkanja, tesnjenja, zaščite in izolacije cevovodov, vgrajevanja zapornih ventilov in armatur, montaže in demontaže vodovodnih naprav in sanitarnih elementov, vzdrževanja, pregledovanja in popravljanja vodovodnih naprav in opreme. Poleg tega se nauči tudi poznavanja tehnične dokumentacije,osnov tehničnega risanja, osnov tehnologije materialov, merjenja fizikalnih količin, regulacije sistemov ipd.
Preden se loti instalacije vodovodnega omrežja ali sanitarnih naprav, pregleda načrte (kje poteka ali bo potekalo vodovodno omrežje, kje bo postavljena posamezna sanitarna oprema) in pripravi posamezne dele inštalacij. Če opravlja dela vzdrževalca vodovodnih naprav, mora ravno tako poznati celoten sistem instalacij vodovodnega omrežja in način priključitve posameznih vodovodnih elementov, saj le tako lahko nadzoruje vodovodne sisteme, ugotavlja napake in jih odpravlja.
Instalater vodovodnih naprav svoje delo pogosto opravlja v nedograjenih objektih, izpostavljen temperaturnim spremembam, vlagi in prepihu. Dela pa lahko tudi v zaprtih prostorih, kjer se mora sprijazniti z neprijetnimi vonji (kanalizacija) in umazanijo.