Ogrevanje in hlajenje prostorov sta dejavnika, katerima v zadnjem času posvečamo posebno pozornost, da zagotovimo ustrezno kakovost zraka in toplotno ugodje človeka. Toplotno ugodje je namreč pogojeno z mnogimi parametri kot so: temperatura okolja v katerem se nahajamo, obleka, zdravje, telesna konstitucija, starost, letni čas, aktivnost ter seveda psihično stanje človeka.
Pri hlajenju odvedemo odvečno toploto, ki jo proizvajajo različni viri, in s tem zagotovimo ugodno klimo v prostoru. Nastanek presežka najpogosteje nastane zaradi zunanje klime in izvora notranje toplote (slika 1). Cilj hlajenja je, da dosežemo in ohranimo v prostoru primerno temperaturo zraka, ki naj bo čist in dovolj vlažen. Za maksimalno hlajenje je najvažnejši parameter hladilna moč.
Ogrevanje in hlajenje vlažnega zraka pri konstantni vlažnosti dosežemo tako, da odvzamemo iz zraka delež vode in zmanjšamo specifično entalpijo, odvesti moramo torej toploto. Razlika specifičnih entalpij je sestavljena iz dveh vrednosti, to je senzibilnega in latentnega dela.
Hlajenje se ne opravlja samo v posameznih prostorih, temveč v posameznih vrstah prostorov ali pa v celotni zgradbi. V takih primerih je potrebno predhodno opraviti točne izračune za različne dneve, najpogosteje pa tudi za celoletno obdobje.
Postopki za izračunavanje potrebne moči hlajenja so podani v smernicah VDI 2078.
Slika 1 - Skupna obremenitev hlajenja
Opomba:
- Predstavljene vrednosti za izračun ustrezajo, če temperatura v prostoru in vlaga ustrezata področju ugodja.
- Vrednosti temeljijo za višino prostora okoli 2,80 m.
- V preglednico ročno vpišemo odgovarjajoče vrednosti in vrednosti, ki izstopajo v primeru kurzivnega preračunavanja.
