Samodejno gašenje požara

Osnovni namen za postavitev oziroma za gradnjo gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin. Osnova za izdelavo projekta je določitev števila območij gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja območij se izvede izračun potrebne količine gasilne tekočine.

Za večino požarov voda predstavlja najučinkovitejše sredstvo za gašenje.  Najpogosteje za zaščito pred požarom uporabljamo škropilnike (Sprinkler) z neposrednim škropljenjem vode na požar, s čimer se zmanjša temperatura, kot posledica reakcije za nastali požar.

Škropilniki, ki jih uporabljamo za samostojno gašenje požara, so nameščeni fiksno na vodne šobe na vodovodni cevni instalaciji, ki se toplotno aktivirajo ob določeni temperaturi.

Škropilnik (Sprinkler)

• Pri škropilnikih, ki so izdelani iz tankih steklenih vlaken v katerih je, v stekleni    cevčici napolnjena tekočina, ki se pri ogretju razteza in pri določeni temperaturi razleti, začne voda, ki je pod  tlakom centrifugalno škropiti na mesto požara (slika 2, A).
• Pri škropilnikih s talilnim spojem, na primer škropilniki s topilnimi kristali, se pri doseženi talilni temperaturi spojka, v kateri so solni kristal in zapirajo šobo, sprosti in voda začne odtekati na prosto (slika 2, B).

Škropilniki se razlikujejo glede njegove vgradnje (viseči ali stoječi), po sprostitvi temperature (med 70 in 200 °C), vodne moči in po načinu pršenja.

Škropilnik potrebuje za pravilno delovanje okoli 60 do 100 litrov vode/min. V normalnih pogojih mora naprava v roku ene ure zagotoviti minimalno 3 m³/ vode.

Način uporabe škropilnika je odvisen od požarne nevarnosti in od potrebne zaščitnega območja (d x s), ki jo mora pokrivati posamezni škropilnik.

• Normalni škropilnik z vgrajenim kroglastim razpršilom poškropi maksimalno do 9 m²,
• Škropilnik s kapo in s paraboloidno oblikovanim razpršilom do 12 m²,
• Škropilnik z ravnim zaslonom oskrbi do 21 m² površine. 

V preglednici št. 1 so podani podatki za razmik škropilnikov.

Preglednica št. 1: Razmik škropilnikov

Vrsta škropilnika	Varovana površina 1)	Razmik d v        M
m2	Maks.	Minim.
Normalni škropilnik	9	3,75	1,90
Škropilnik s kapo	12	4,00	2,00
Ploščati škropilnik s kapo	21	4,80	4,60
1)  Varovana površina  =  d x s

Z vodno pršilno meglico za gašenje požara je mogoča uporaba, na primer v muzejih, arhivih, televizijskih studiih, laboratorijih itn, ki so bile doslej zaradi pomanjkljivih gasilnih rešitev sila težko izvedljive. Slika št. 2 prikazuje vrsto škropilnika.

Sistem z visokotlačno vodno meglico

Pri tem inovativnem in z vodo varčnem ter zelo učinkovitem načinu gašenje požara, ki ga v Nemčiji imenujejo HDWN sistem z gasilno peno Fogtec, je voda pod zelo visokim tlakom (100 bar). Peno se,v izredno finih posebnih šobah, v obliki kapljic vbrizgava na ognjišče. Ta vodna meglica ustvari veliko večjo reakcijsko površino kot konvencionalni pršilniki. Medtem, ko potrebuje brizgalni sistem za 2 m² površine okoli 1 l vode, lahko z naprava z visokim tlakom in vodno meglico z enako količino pokriva do 200 m² površine. Primerjava vodnega škropilnika in vodnega curka za gašenje požara je prikazana v preglednici št. 2.

Preglednica št. 2: Primerjava vodnega škropilnika in vodnega curka za gašenje požara.

Sistem za gašenje	Medij v kapljicah Φ v mm	Reakcija – na površino v m2/lH2O
A	1	2
B	0,1	20
C	0,01	200
A  Škropilnik/razpršilna naprava B  Fina škropilna naprava/ nizkotlačna vodna meglica C  Visokotlačna vodna meglica

V območju gorenja pride z nenadnim izhlapevanjem vode do povečanega obsega na 1600 krat. Z zmanjševanjem kisika se žarišče plamena neposredno zaduši. Razen tega raztopimo v vodni meglici škodljive dimne delce, ki se v vodnih kapljicah odlagajo in s tem bistveno zmanjšujejo škodljive vplive za življenje človeka. Zaradi nizke prevodnosti vodne meglice je tudi veliko manjša možnost nastanka požara na električnem omrežju. Potreben razmik škropilnikov je prikazan na sliki št. 3.

 

Gasilna naprava HDWN je sestavljena iz agregata za ustvarjanje tlaka, cevnega omrežja in z nastavki za škropilne glave. V primerjavi s sistemom protipožarnih brizgalk je tu potrebno le do 10 % količine običajne vode. Cevna instalacija pa ima samo od 10 do 40 mm premera in se jo lahko umesti v utesnjena mesta, tudi pri sanaciji zgradbe.

Za vgrajeni protipožarni sistem aktivne požarne zaščite se mora pred predajo pregledati in ugotoviti ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisanimi standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preizkusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje požarne zaščite, vgradnja proizvodov požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec.

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za preprečitev nadaljnjega širjenja ognja.

Aktivno požarno zaščito,  med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalne postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.