Uporaba plina je okolju prijazna. Emisije CO2 kot produkta zgorevanja je v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi občutno manjša. Ob zgorevanju plina ni dima, vonja ali saj. Za uporabo, predvsem v gospodinjstvu uporabljamo dve vrsti plina, zemeljski ali utekočinjeni naftni plin.
Zemeljski plin je nestrupen plin, lažji od zraka, ki je v določenem razmerju z zrakom eksploziven. Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajajo v ustreznem razmerju odorans, značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. Odorirna naprava je namenjena za dodajanje odorirnega sredstva v zemeljski plin z namenom hitrejšega zaznavanja prisotnosti zemeljskega plina z vohom.
Produkt gorenja (pri pravilni nastavljeni mešanici plina in zraka ) sta CO2 in H2O, kar je ekološko sprejemljivo. Svetovne zaloge zemeljskega plina se ocenjujejo še za nadaljnjih 70 – 80 let.
Večina lastnikov stanovanjskih objektov in novo graditelji se pri obnovi dotrajanih instalacijskih sistemov v hiši oziroma pri energijski zasnovi novih objektov vse pogosteje odločajo za celovito uporabo plina pri ogrevanju, pripravi tople vode in kuhanju. Tudi z investicijskega vidika so plinske naprave konkurenčne napravam, ki uporabljajo fosilna goriva. Na sliki št. 1 je prikazan dovod zemeljskega plina v zgradbo in področje delitve odgovornosti med podjetjem za distribucijo plina in lastnikom zgradbe.
Individualni porabniki zemeljskega plina se z gorivom oskrbujejo prek hišnega priključka, vezanega na distributerjev sekundarni razvod plinovodnega omrežja. Pred priključitvijo na omrežje je treba pridobiti soglasje pristojnega distributerja. Instalacije za zemeljski plin se izvajajo v skladu po DVGW TRGI " tehničnih predpisih. Slika 2 in 3 prikazujeta izvedbo plinske instalacije v notranjosti objekta, z namestitvijo plinskega števca v kleti (slika 2 in z namestitvijo plinskega števca v nadstropju (slika 3).
Notranja plinska inštalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil. Plinska trošila so vse naprave, ki so priključena na plinsko inštalacijo in trošijo plin.
Za izvedbo plinske instalacije se vse pogosteje uporabljajo tudi bakrene cevi, dopustne po DIN EN 1057 in DVGW ter delovnih predpisih GW 392. V preglednici št. 1 so prikazane dimenzije in odmiki, ki so izpisani na opozorilni tablici za jeklene ali bakrene cevi.
Preglednica št. 1: Zapis dimenzije in odmika hišnega priključka za jeklene in bakrene cevi.
| Jeklene cevi | Bakrene cevi | ||
| DN | / v m | DXS mm | / v m |
| 10 | 2,25 | 12 x 1,0 | 1,25 |
| - | - | 15 x 1,0 | 1,25 |
| 15 | 2,75 | 18 x 1,0 | 1,50 |
| 20 | 3,00 | 22 x 1,0 | 2,00 |
| 25 | 3,50 | 28 x 1,5 | 2,25 |
| 32 | 3,75 | 35 x 1,5 | 2,75 |
| 40 | 4,25 | 42 x 1,5 | 3,00 |
| 50 | 4,75 | 54 x 2,0 | 3,50 |
Bakrene cevi se lahko uporabijo z glavno zaporno opremo (GZO) za prosto polaganje, lahko pa so prav tako položene v zemljo kot zunanja instalacija.
Bakrene, oziroma jeklene cevne instalacije, ki so nameščene na prostem ali pa so položene v zemljo, morajo biti protikorozijsko zaščitene. Kot protikorozijska zaščita je dovoljena uporaba cevi, ki imajo tovarniško nataknjeno plastično prevleko (bakrene cevi), kot tudi cevi s protikorozijskim ovojem in izpolnjujejo pogoje po DIN 30672 in za obremenitve B razreda (veljavni atest proizvajalca cevi).
Plinske cevne instalacije se po zahtevah TRGI preizkušajo na tesnost z zrakom, kot na primer z dušikom, ogljikovim dioksidom (brez kisika) ali podobno. Predhodni preizkus, glavni preizkus in potrebni drugi merilni dokazni materiali so po TRGI jasno opredeljeni. Notranja plinska instalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil.
Zahtevani preizkusni tlak za plinske instalacijske naprave
Preglednica št. 2: Potrebni tlačni preizkus za plinsko instalacij
| Oskrbovalni tlak | Tlak v plinski instalaciji za plinskim regulatorjem tlaka | Plinski regulator tlaka | Plinski tlačni regulator tlaka do priključka na plinski armaturi | |
|---|---|---|---|---|
| Pred preizkus | Glavni preizkus | |||
| Preizkus nizek tlak, maksimalno do 25 mbar | 22 mbar | Pred preizkus Glavni preizkus | 1 bar | 110 mbar |
| Srednji tlak | 22 do 50 mbar | kombinirano | 1 bar | 110 mbar |
| Maksimalni Do 1 bar | Ali 0,80 mbar | Tlačni preizkus/ Preskus tesnosti 3 bar | 1 bar | 200 mbar |
Hišni priključek
Hišni zunanji priključek, je sestavni del instalacije, ki poteka od javnega oskrbovalnega omrežja do glavnega zapornega organa zunaj ali v notranjosti objekta. Hišni priključek zajema fazonski kos vgrajen na primarnem ali sekundarnem plinovodu ter zaporni organ na začetku odcepnega plinovoda, če je ta zaradi izvedbe potreben.
Požarna pipa je lahko nameščena izven zgradbe na odcepu plinskega priključka od primarnega ali sekundarnega plinovoda, ali pa v zgradbi neposredno za vstopom hišnega priključka v zgradbo. Nameščena mora biti vedno na dostopnem mestu in vidno označena s trajnim napisom. Če je požarna pipa nameščena v zgradbi potem mora biti dostop do nje označen s trajnimi oznakami. Hišni priključki so dimenzionirani samo za potrebe priključene zgradbe.
Naprave odjemalca so:
- regulacijska postaja pri odjemalcu,
- plinomer,
- notranja plinska inštalacija,
- plinska trošila.
Navedene naprave so last odjemalca zemeljskega plina in z njimi upravlja. Izjema je plinomer s katerim upravlja dobavitelj.
Regulacijska postaja pri odjemalcu je lahko:
- regulacijska postaja pri večjih odjemalcih (nad 50 kW instalirane moči),
- hišna regulacijska postaja,
- stanovanjski regulator tlaka.
Navedene naprave so namenjene za znižanje tlaka s tlaka v primarnem ali sekundarnem omrežju na delovni tlak pri posameznem odjemalcu zemeljskega plina.
Hišni priključek do hiše je v lasti distribucijskega podjetja in ga lahko vgradi, obnavlja, spremeni ali odstrani le pooblaščeno podjetje za distribucijo plina. Izvedbo in spremembo lahko opravi tudi pooblaščeno podjetje s strani distributerja. Slika št. 4 prikazuje povezavo notranjega nizkotlačnega plinskega cevnega razvoda ≤ 100 mbar, z glavnim dovodom plina.
Plinski števec
Meritev porabe plina se izvaja preko plinskega števca. Plinski števci so lahko »suhi« ali »mokri«. V uporabi so predvsem »suhi« števci, ki so sestavljeni iz dveh komor znanega volumna, ki sta med seboj ločeni z usnjeno membrano. Obe komori imata dovodne in odvodne ventile in razvodnik. Dotekajoči plin komori izmenoma polni, pri čemer se membrana premika ali v eno ali v drugo stran. Premikanje membrane se prenaša na sistem vzvodov, ki krmarijo razvodnik. Ko je prva komora polna, razvodnik odpre drugo. Medtem, ko se druga komora polni, se prva prazni. Vse skupaj se ponavlja.
Plinomeri so naprave za merjenje porabe plina in jih dobavi dobavitelj plina na stroške porabnika.
Membranski plinski števec (MPŠ)
- Membranski plinski števec je v lasti distributerja plina.
- Velikost števca glede na toplotno obremenitev je prikazana v preglednici št. 3
Predlednica št. 3: Velikost števca glede na toplotno obremenitev
| Skupna toplotna obremenitev v kW | Številka velikosti | Priključna mera |
| Do 50 | MPŠ G4 | DN 25 |
| Od 50 - 90 | MPŠ G6 | DN 25 |
Izvedba plinskega števca velikosti G4 in G6 je narejena z enim ali dvema priključkoma za cevno povezavo. Za druge dimenzije števcev so potrebni predhodni dogovori z lastnikom plinskega omrežja oziroma z distributerjem.plina. Slika št. 5 prikazuje mere plinskega števca velikosti G4 in G6.
Slika 5 – Membranski plinski števec
Legenda k sliki št. 5:
| G4 | G6 | |
| A = | 250 mm | 250 mm |
| B ≤ | 270 mm | 317 mm |
| C ≤ | 75 mm | 85 mm |
| D1 ≤ | 333 mm | 384 mm |
| D2 ≤ | 330 mm | 384 mm |
| E ≤ | 175 mm | 218 mm |
Minimalni potrebni prostor za membranski plinski števec po merah v preglednici in na sliki št. 5, je z minimalnim pribitkom do 100 mm za sosednje instalacijske vgradne dele. Instalacijske naprave se začnejo neposredno za zunanjim hišnim priključkom za regulatorjem tlaka, ki je narejen z navojnim oziroma s priključkom na prirobnico. Notranja plinska inštalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil.
Priključitev na plinsko omrežje
Pred priključitvijo in zagonom plinske instalacije, mora investitor na podlagi vloge in potrebnih soglasij z dobaviteljem plina skleniti pogodbo o priključitvi in plačati prispevek za hišni priključek. Višino prispevka za hišni priključek določi dobavitelj plina na osnovi investicijskega programa. Soglasje predstavlja dobaviteljevo obvezo za dobavo plina šele potem, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij.
Dobavitelj plina daje splošne pogoje za izvedbo priključka in nabavo ter izvedbo plinskih naprav in napeljav, ki jih investitor mora upoštevati. Hišnih plinskih inštalacij se ne sme uporabljati vse dotlej, dokler investitor ne pridobi od izvajalca potrebne ateste o sposobnosti plinskih instalacij za obratovanje in od pooblaščenega serviserja zapisnika o funkcionalnosti plinskih trošil.
