Povratno pridobljena toplota

Pri tem bo za izračun povzeto število za povratno pridobljeno toploto oziroma količnik iz dobljenega števila, z maksimalno možno toplotno razliko. Navedeni podatki so določeni in usklajeni po delovanju utekočinjanja.

Pri sistemu s prenosom vlage lahko dobimo primerljivo število povratne vlažnosti, energijsko gledano je vsekakor pomembno prvo število, če je stvarna energija dodana k zračni vlažnosti. (Stanovanjska prezračevalna naprava bo skozi stopnjo skupne porabe ali s toplotno pripravo, zagotovo predpisana. Obe ugotovitvi odstopata od skupnega števila povratno dobljene toplote.)

Naprave za povratno pridobivanje toplote so na voljo za uporabo pri vseh načinih prezračevanja. Visoko zmogljivi krožni pretočni sistemi se lahko v obstoječih zgradbah dodatno opremijo. Z dodatno opremo zadostujejo vsem zahtevam, tako higienskim kakor tudi za ohranitev čistega zraka.

Če je bil vložek v napravo za povratno pridobivanje energije v preteklosti brez samodejne regulacije, so z uporabo predpisov v EnEV leta 2009 dodali minimalno zahtevano učinkovitost pri delovanju sistema za povratno pridobivanje toplote, ki se nanaša na predpis in je v skladu z DIN EN 130536 razred H3 predpisan kot obvezen. Zahteve predpisov po EnEV se uporabljajo za nove gradnje ali pri zamenjavi opreme v obstoječih stavbah. Na sliki št. 1 je prikazano delovanje povratno dobljene toplote.

V novogradnjah se na splošno uporabljajo naprave za sisteme z visoko učinkovitostjo ter za pridobivanje povratne toplote (povratno število toplote > 0,70), saj z ustreznim načrtovanjem lahko precej znižamo stroške izvedbe. V preglednici so prikazani podatki za število povratno dobljene toplote razreda H3, v skladu s preglednico in po DIN EN 130537.

Preglednica št. 1: Volumski pretok zraka za povratno dobljeno toploto

		Volumski pretok zraka
		0,55 do 1,39	> 1, 39 do     2,78	m3  x  s1 > 2,78 do    6,94	>  6,94 do   13,89	> 13,89
U r e   d e l o v a n j a                 H  x   a1)	< 2 000	-     -	0,40a  150h	0,43a   175h	0,50a  200h	0,55a  225h
	≥ 2 000 do    4000	0,40a 175h	0,43a  200h	0,47a  225h	0,53a  250h	0,58a  275h
	> 2 000 do    6 000	0,43a 200h	0,45a  225h	0,50a  250h	0,58a  275h	0,63a  300h
	> 6 000	0,45a 225h	0,50a  250h	0,55a  275h	0,63a  300h	0,68a  325h
a   število za povratno dobljeno toploto   h   Tlačne izgube (maksimalno), v Pa

Poleg povratno pridobljene toplote je treba obravnavati tudi strošek pomožne energije. Ta se lahko pojavi neposredno (npr. črpalke za krožne sisteme) ali posredno, preko dodatne porabe zraka s tlačnimi izgubami. V skladu z DIN EN 13053 (preglednica št. 1), bo dodaten porast tlačnih izgub omejen.

Vlažilec zraka

Pri zračnem vlaženju se postopno, po načelu izhlapevanja, zrak navlaži, kar je v nasprotju s parnim vlaženjem. Parni vlažilec lahko deluje s toploto proizvedene pare ali pa z decentralizirano elektriko proizvaja parni pretok. Zadnja varianta je, glede na primarno energijo, problematična in se sme uporabljati samo pri zelo majhnih hišnih napravah. Turbulentni generator povzroči, da zrak razprši vodo na kratki razdalji, kot je prikazano na sliki št. 2.

Starejši vlažilci zraka (razpršilni vlažilci) delujejo večinoma neregulirano. Regulacija vlažilca poteka po sistemu potopne regulacije. Pri klimatskih napravah je postopek prisiljen, do katerega lahko pride pri ogrevanju in hlajenju. Zaradi novih, povišanih, posameznih zahtev po § 15 iz EnEV pa to v prihodnosti ni več dovoljeno.

Za vse sodobne vlažilne sisteme je značilno, da za vlaženje porabijo vedno več energije. Zato je določena idealna vrednost in možnost velikih odstopanj med minimalno in maksimalno dovoljeno prostorsko vlažnostjo. Po § 15 iz  EnEV se v prihodnosti zahteva, da morajo biti ta odstopanja nastavljiva.

Vlažilci zraka prostore samo vlažijo in zraka ne čistijo. Molekula vode H2O, nima sposobnosti za čiščenje zraka, saj je sama po sebi obstojna in se ne rabi vezati na druge delce, kot negativni ion. Obstaja pa velika nevarnost, saj je pri temperaturi od 40 do 50 ^oC odlična hraniteljica bakterij ter različnih virusov kot je najpogosteje nevarna Legionela.