Onesnaževanje zraka je že vrsto let ključni problem, o katerem govorimo skoraj vsak dan. Problem s katerim se najpogosteje ubadamo, je smrad dimnih plinov pri motorjih z notranjim izgorevanjem, ki proizvajajo daleč največ ogljikovega monoksida. Kurilno olje, premog in drugi energenti prav tako onesnažujejo okolje in proizvedejo veliko število škodljivih emisij. Za oboje že kar nekaj časa pridno plačujemo od tehničnih pregledov, raznih meritev kurišč ter dimnih naprav itn..
Kaj pa motorne kosilnice, žage in drugi manjši stroji za urejanje hišnega okolja. Ti so prepuščeni samovolji posameznikov in lahko delujejo povsem brez nadzora. Kvalitetno kurišče plinske, oljne in podobne naprave zagotovo veliko manj onesnažujejo okolje, kot prvotno omenjene kosilnice in podobni stroji.
Slednje pa, ne samo, da smradijo naše okolje, povzročajo za številne, ki živijo v strnjenih naseljih tudi nevzdržni ropot. Sicer smo državljani republike Slovenije po zakonu zaščiteni proti prevelikemu ropotu in smradu, še posebej, če je oboje povzročeno namerno. Toda kaj, ko je tako samo zapisano. Ko se zgodi, da od pristojnega organa zahtevaš pomoč, pa letijo izgovori, da slednji za to niso pristojni. Ne policija, kot inšpekcijske službe, se ne čutijo dolžnega, da te pred smradom oziroma neprijetnim ropotom zaščitijo. Napotijo te na sodišče in za njih je stvar končana.
Sprašujem se le, kje so tukaj tisti, ki so zaradi varovanja okolja prejeli celo Nobelovo nagrado, ali številni ekologi ter zeleni. Do zdaj jih v zvezi s temi problemi še ni bilo slišati. Saj ne rečem, da je treba košnjo trave prepovedati. Toda narediti je pa vendarle treba red, da se v prihodnje posamezniki ne bodo mogli skrivati v okviru zakona in še dalje nagajati.
Problem čutijo predvsem tisti, (glej sliko št. 2), ki so vložili veliko denarja za nakup vrstne hiše in z njo pridobili še minimalni vrtiček. Ostaja samo vprašanje, le kako se počutijo, ko jim sosed kosi travo vsak dan. Zakon jim namreč dopušča, da to počnejo vsak dan od 7 do 19 ure, razen ob nedeljah.
Ne samo, da trpijo živci odraslim. Trpijo tudi številni dojenčki in otroci, ki jim je čez dan onemogočen počitek oziroma potreben spanec. Ali si otroci in bolni ljudje čez dan ne zaslužijo vsaj malo miru in dostojanstva? Ali mora otrok že v zgodnjem otroštvu spoznati vse slabosti odraslih ljudi? Ali bomo morda tudi na zelenih strehah, ki se v sodobni gradnji pojavljajo vse pogosteje, v imenu zakona uporabljali glasne motorne kosilnice?
Zakaj določilo ni že z zakonom zapisano, v katerih strnjenih naseljih je prepovedana košnja z motorno kosilnico. Ni samo problem v ropotu. Še bolj je nevaren ogljikov monoksid, ki ga majhne kosilnice proizvajajo v veliko večji meri od motornih vozil. Slednja vsaj morajo biti tehnično brezhibna za vožnjo po cesti in tudi, na mestu se ne zadržujejo dolgo.
Odkar sem postal pozoren na problem, me vsaka košnja trave takoj pritegne. Priznati moram, čeprav številni to oporekajo, je strpnost Slovencev dokaj velika. Ko se pozorno ozreš po kosilnicah, hitro ugotoviš, da je največ takšnih, ki jih je že zdavnaj povozil čas. Kdaj je bila kupljena ali na zadnjem temeljitejšem servisu, bi zagotovo bilo zanimivo vprašanje? Ugotovitve več tisoč kosov takšnih kosilnic, bi zagotovo bil dovolj zgovoren dokaz, da so v zakonodaji resnično potrebne celovite spremembe.
Žal, še vedno prevladujejo kosilnice, ki za pogon uporabljajo mešanico bencina in motornega olja v razmerju z 2 ali 4 %. Šele v zadnjem obdobju se pojavljajo kosilnice s pogonom na čisti bencin. To je najboljša primerjava z avtomobili, ko so po naših cestah še onesnaževali zrak, avtomobili Wartburg in Trabant. Vožnja po naših cestah, takšnim avtomobilom ni več dovoljena.
Manjša dvorišča bi zagotovo lahko kosili le z električnimi kosilnicami. Cena električnih kosilnic je precej nižja. V zadnjem času, pa vse pogosteje najdemo izredno kakovostne električne kosilnice. Večje površine in tiste izven strnjenega naselja pa z ustreznimi kosilnicami s pogonom na čisti bencin. Te probleme bi morala spremljati zakonodaja z ustreznimi ukrepi in poskrbeti za njihovo izvedbo, tako nadzora kot izreka kazni za vse kršitelje.
Vsak lastnik motorne kosilnice bi moral ob nakupu pridobiti tudi servisno knjižico, v katero bi se zapisovali vsi servisi, z datumi zadnjega pregleda ter izmerjeni podatek šumnosti in škodljivega odvajanja dimnih plinov. Skratka kosilnica z motorjem na notranje izgorevanje je stroj, ki veliko bolj onesnažuje okolje kot katerikoli osebno ali tovorno vozilo.
Nasvet številnim uporabnikov kosilnic:
- Bencinske so glasne, treba je dolivati bencin in so veliko dražje. Bencinske kosilnice, nekatere so opremljene tudi s pogonom in ne potrebuješ vleke kabla. Potrebujejo pa redno in drago servisiranje. Če boste ob nakupu z denarjem varčni, pa boste s kosilnico imeli več težav kot koristi, če ne prej, pa zagotovo že po dve ali triletnim delovanjem.
- Električne so veliko tišje in prijaznejše do okolja. Predvsem pa je z njimi veliko manj dela. Potreben je le vklop kabla v vtičnico in že lahko kosiš. Vleka kabla je zagotovo lažje opravilo, kot zagon bencinskega motorja. Za površino travnika s 400 m2 je najbolje izbrati širino rezila do 50 cm oziroma nekoliko ožjo.
- Pri košnji malih površin vam bo kosilnica z električnim pogonom zagotovo v veliko večje veselje kot tista z motornim pogonom.
- Lastniki, ki si želijo lepo trato na svojem dvorišču, pa tako kosijo skoraj vsak teden, če že ne vsak dan. Tako bo tudi električna kosilnica dovolj zmogljiva, da opravi košnjo.
Tudi Google, ki se ukvarja s spletnimi stranmi, pomaga svetu pokazati, kako z zmanjševanjem ali popolnoma brez emisij ogljikovega dioksida, pokositi travo, pa čeprav na rahlo nenavaden način. Za košnjo trate okrog sedeža podjetja so namreč najeli skupino koz, ki bodo trato popasle namesto kosilnic, na plačilni listi pa se je znašla še škotska mejna ovčarka Jen, ki kozam pri paši ne bo dovoljevala uganjati neumnosti.
Na Googlu pravijo, da jih najem koz stane približno enako, kot košnja, obenem pa naj bi bilo mnogo bolj zabavno gledati koze, ki mimogrede med pašo še pognojijo zemljo, kot poslušati glasne bencinske kosilnice. Čreda dvestotih koz bo za košnjo potrebovala en teden, na delo pa jih bodo spustili vsakih nekaj tednov.
Zanimiv in dober nasvet. Tudi v Sloveniji imamo veliko število nepokošenih in zaraščenih travnikov. Koristi ne bi imeli samo od paše. Lahko bi pridobivali mleko za vsakdanjo rabo. Veliko priložnost bi našli vsi tisti, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in sira. Sveže meso, bi bila velika priložnost za številne mesarje, gostince in za peko na žaru. Svojo priložnost, bi našle številne pastirice in pastirji, ko iščejo delo med počitnicami. Oboji bi se veselili medsebojnih poznanstev in druženja. Nekatera poznanstva bi se sprevrgla v zanimiva romantična čustva in doživetja. Delo, pa bi se takoj spremenilo v veselje številnih mladih. Zato bi Googlov nasvet, vsekakor morali upoštevati.
