Če imate poleg teh informacij, še kakšno vprašanje, pišite na naslov uredništva svoje strokovne revije. Skupaj z našimi sodelavci in partnerji vam bomo radi pomagali odgovoriti na zastavljeno vprašanje.
Nova kopalna kad za več užitka
Kopalna kad je največji sanitarni artikel in velikokrat tudi okras kopalnice. Kopalne kadi izdelujejo iz različnih materialov in oblik. Standardna kopalna kad je izdelana iz pločevine, dolžine 170 cm. Za ta model je, za lažjo montažo, na voljo kovinska nosilna konstrukcija in kalup iz trde pene, kar zelo poenostavi vgradnjo kadi. Nosilna konstrukcija mora biti izdelana tako, da popolnoma ustreza velikosti in obliki kadi.
V naslednjem sestavku je opisan primer, kako na najbolj preprost in lahek način, s pomočjo nosilne kovinske konstrukcije in kalupa iz trde pene, vgradimo kopalno in pršno kad. Kopalno kad lahko po želji postavimo ob zid, v vdolbino ali pa tudi na sredino prostora. Preden začnemo vgradnjo kadi, moramo najprej zapreti zaporni ventil za dovod vode. Nato v obsegu delovnega območja, preden odstranimo armaturo, spustimo na najnižje ležečem izpustu iz instalacije ostanek vode. Slika št. 1 prikazuje pločevinasto kopalno kad, ki jo vstavimo v nosilni element, izdelan iz trde pene.
Prvi korak: Priprava nosilca za kopalno kad
Zelo uspešen način vgradnje kopalne kadi je postavitev v oblogo, izdelane iz trde pene. Ne samo, da je vgradnja preprostejša, istočasno dosežemo dobro toplotno kot tudi zvočno izolacijo, zaradi česar ostane voda daljši čas topla. Pri vgradnji kadi s kovinskim okvirjem, najprej vgradimo stenski prečni stik in zapolnimo odmike s tesnilnim trakom. Na sliki št. 2 je prikazan način vgradnje kopalne kadi v kovinsko konstrukcijo. Tako dosežemo tudi pravilen odmik od stene. Ko je nosilna konstrukcija pravilno nameščena, vanjo vstavimo in pritrdimo kopalno kad. Najprej zarišemo prehod za odtočno cev na nosilni konstrukciji iz trde pene ali obloženi kovinski konstrukciji, nato pa z nožem ali z žago lisičji rep, izrežemo odprtino.
Tudi odprtino za namestitev revizijskih vratc, je potrebno predhodno, na zunanji steni, izrezati. Dobro je, če so izrezi opravljeni lepo in točno na mero, saj izrezane kose obloge kasneje pri polaganju keramike ponovno uporabimo za zaščito pri polaganju keramičnih ploščic. Na sliki št. 3 je prikazan način izreza dprtine na nosilni konstrukciji iz stiropora, z žago lisičji rep.
Vgradnja elementov na kopalno kad
Preden kopalno kad namestimo, moramo vgraditi prelivno izlivni ventil in izvesti ozemljitev. Izlivni ventil je najlažje vgraditi, če kopalno kad predhodno obrnemo, kot je prikazano na sliki št. 4. Tako lahko trdno privijemo prelivno izlivno garnituro, komplet z gumijastim tesnilnim obročem in potem spojimo oba dela prelivne cevi ter ju nastavimo na potrebno dolžino. Za tesni spoj obeh delov, je poskrbljeno z vstavljeno vtično manšeto.
Nato privijemo prelivno cev na izlivni ventil. Kot zadnje vgradimo še del izlivnega ventila na notranji strani kopalne kadi. Iztok zapremo z zamaškom na verižici. Dražji in udobnejši je kovinski zamašek s tesnilnim obročem, ki je povezan s posebno ročko na pretok. Na hišno kanalizacijo priključimo kopalno kad s smradno zaporo. Slika št. 4 prikazuje način vgradnje prelivno izlivne garniture in smradne zapore na kopalno kad.
Za postavitev kadi moramo najprej izdelati malto s katero naredimo ležišče za kad. Tanek sloj malte ali disperzijskega lepila nanesemo po robovih kalupa iz trde pene (slika št. 3). Pred tem je potrebno lego nosilnega kalupa, ki je na spodnji strani narebren, zarisati na tla in nanesti toliko malte ali lepila, da se rebra usedejo točno v izdelane trakove. Po postavitvi nosilnega kalupa iz trde pene je treba samo še preveriti, če stoji točno v vodoravnem položaju. Zdaj vstavimo kad in jo usmerimo v pravilno lego in še enkrat pregledamo njeno poravnavo.
Višina zgornjega roba kadi je odvisna od možnosti izvedbe odtoka in seveda od želj glede vstopa in izstopa iz kadi. Če so ploščice ob tleh visoke 100 mm, ostale pa 150 x 150 mm, je lahko višina pri 150 x 150 mm velikih keramičnih ploščicah okoli 610 ali 456 mm.
Pri kovinskih kopalnih kadeh moramo priključiti še ozemljitev! Instalacijo za ozemljitev polaga elektromonter. Vendar pa vedno pregledamo, če je kovinska kad priključena na ozemljitev. Ozemljilni vod je bakren kabel minimalnega prereza 4 mm2 ali pocinkani ploščat trak prereza najmanj 2,5 x 20 mm. Vsako kovinsko kopalno ali pršno kad povežemo s tem kablom ali trakom. Na kopalnih kadeh so že predvidena mesta, na katera privijemo kabel za ozemljitev.
Odtočni ventil priključimo na kopalno ali pršno kad z gumijastim tesnilom. Ker je odtočni ventil ločen od kadi, moramo tudi na njem predvideti priključek za ozemljitev. Kad in ventil povežemo z bakrenim vodnikom. Če je kad plastična, priključek za ozemljitev ni potreben. Da ne bi morda kasneje prišlo do kakšnega zapleta, je treba priključitev ozemljitve izvesti strogo po predpisanih normativih, in sicer velja: za ozemljitev se "vedno" uporabi žica, ki je obarvana z rumeno-zelenim črtastim trakom.
Če je malta oziroma lepilo že utrjeno, vgradimo še sifon. Kopalno kad nato napolnimo z vodo, s tem dosežemo, da se kad pravilno usede. Nato lahko začnemo kopalno kad oblagati s keramiko na oblogo nosilne konstrukcije, ki je izdelana iz stiropora ali kovinske konstrukcije in obložena z mavčno ali iverno ploščo. Na koncu še s silikonom zatesnimo vse vidne spoje. Slika št. 5 prikazuje natančno postavitev kopalne kadi.
Vgradnja armature za kopalno kad
Pri tesnjenju navojnih kosov za spajanje sanitarnih elementov imamo na razpolago več možnih načinov:
Najpreprostejši način je s tesnilnim trakom (iz teflona). Ta namensko izdelani tesnilni trak, ki ga je mogoče kupiti v prosti prodaji, tesno navijemo preko navojev v smeri urnega kazalca. Slabost tega načina tesnjenja leži v tem, če želimo napraviti korekturo smeri s spojnim delom in ga nekoliko zavrtimo nazaj, bo spoj verjetno zamakal. V primeru, da želite pustiti možnost korekture točne usmeritve, je priporočljiva uporaba, starega in preizkušenega načina s predivom.
Predivo, prav tako kot tesnilni trak, navijemo preko navojev v smeri urnega kazalca. Dolžina navoja mora biti v celoti navita s predivom. Dolžino navoja, ki ga ovijemo s predivom, nato še premažemo s tesnilno pasto v nasprotni smeri navoja. Predivo in tesnilno pasto lahko prav tako kupimo v trgovinah s tehničnim blagom.
Armatura za tuširanje, na primer ročka za tuširanje in armatura za kopalno kad, je izdelana z dvojnimi priključki za priključitev na vodovodno instalacijo za hladno in toplo vodo. Z ozirom, da je vodno instalacijo težko izdelati tako natančno na določeno mero in globino izdelane oziroma ometane stene, so armature za lažjo vgradnjo in zahtevano mero opremljene z vmesnimi kosi z zamikom (ekscentrični). Za tesnjenje takšnih vmesnih kosov je treba obvezno uporabiti predivo, da lahko z določenim premikanjem naprej in nazaj, dosežemo zahtevano nastavitev za armaturo. Slika št. 6 prikazuje sestavo armature za toplo in hladno vodo.
Kotiček za pršno kad
Tudi kadi za prhanje so po pravilu izdelane iz jeklene pločevine ali iz Akrila in kotne oblike. Modeli znotraj standardnih oblik so lahko, glede oblike in velikosti, različni. Pri vgradnji nosilnega okvirja se je treba držati navodil proizvajalca. Pršna kad se najpogosteje vgradi v kot kopalnice ali niše. Za vgradnjo kadi običajno uporabimo nastavljive jeklene noge ali kot pri kopalnih kadeh, element izdelan iz trdega stiropora. V takšnem primeru moramo element iz trdega stiropora pripraviti podobno kot pri kopalni kadi. Tudi izlivni ventil je treba vgraditi pred fiksno postavitvijo kadi. Slika št. 7 prikazuje namestitev pršne kadi, vključno s kabino za prhanje.
Namesto že pripravljenih tesnilnih trakov lahko izvedemo zatesnitev med pršno kadjo in stensko keramiko s silikonskim kitom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da potrebujemo krpo s katero takoj po nanosu kita, odvečen kit dobro obrišemo. Tudi pri pršni kadi, če je kovinske izdelave, je treba v času vgradnje izvesti ozemljitev. To storimo na podoben način kot pri kovinskih kopalnih kadeh. Za nadgradnjo pršne kadi lahko kupimo tudi kabino za prhanje, ki jo vgradimo nad kopalno kadjo. Pri vgradnji kabine za prhanje je treba predvsem dobro preveriti nemoteno delovanje drsnih vrat.
Nastavitev okvirja kabine za prhanje opravimo s pomočjo vodne tehtnice. Na notranji strani okvirja zarišemo na keramične ploščice lego vijakov za pritrditev okvirja. S pomočjo svedra za kamen izvrtamo luknje neposredno skozi keramične ploščice v steno, kamor vstavimo plastični vložek. Nato okvir pršne kabine privijemo z vijaki na steno. Na koncu s silikonskim kitom zatesnimo vse stenske zaključke, kot je prikazano na sliki št. 8.
Drugačna možnost postavitve
Pri montaži pršne kadi ni vse odvisno samo od nosilne konstrukcije izdelane iz trde pene. Nosilni okvir je lahko izdelan tudi iz lesenih tramov, zidan z opeko in nanosom malte ali podobno, v katerega lahko vgradimo sanitarni element. Če je okvir izdelan iz lesa, ga moramo kasneje obložiti z mavčno ali iverno ploščo. Šele nato nosilni podstavek obložimo s keramičnimi ploščicami. Pri tem mora biti korito vsekakor dodatno zaščiteno, ali podloženo z nekaj kosi kamenja ali z nastavljivimi nogami, kot je prikazano na sliki št. 9.
Armatura za prhanje
Prha je edina oprema v kopalnici, pri kateri je smiselna termostatsko regulirana mešalna baterija. Mešalne baterije vgradimo v zid ali na zid. Na zidu postavimo mešalno baterijo v dve koleni, na razdalji 153 mm. Prho priključimo na mešalno baterijo s pregibno cevjo. Običajna namestitev mešalne baterije je na višini med 1200 do 1300 mm. Postavimo jo ob strani vstopa v kad, da se ne zmočimo, kadar odpiramo vodo in ne stojimo v kadi. Vrh prhe naj bo nad glavo najvišjega člana družine, torej na višini od 1900 do 2300 mm, na drogu pa lahko naravnamo poljubno višino prhe.
Glede na višino prhe lahko prhamo glavo, rame, telo, stegna ali noge, seveda pa je poraba vode veliko večja, če uporabimo vse prhe naenkrat. Prhe so vgrajene v kroglični zglob in jih lahko obračamo v poljubni smeri. Prho priključimo na mešalno baterijo z bakreno cevjo 15 x 1 mm v zidu in z 1/2" kolenom. Če uporabljamo menjaje dve prhi, na primer prho za glavo in gibljivo ročno prho, moramo vgraditi v instalacijo poseben preklop. Stranske prhe zapiramo posamično ali skupinsko, z ventili v zidu. Možno jih je tudi zapreti z mešalno baterijo, ki ima vgrajeno posebno prestavo.
