Splošna medijska podoba o širjenju naftnega madeža v mehiškem zalivu je pokazala nujno potrebo po preoblikovanju svetovne oskrbe z energijo morda močneje kot samo besedej.
To ni prva in tudi ne bo zadnja katastrofa v okolju, ki jo je storil človek in je povezana s fosilnimi gorivi. Takšnim dogodkom moramo enkrat za vselej obrniti hrbet. V nasprotnem primeru bo oskrba z energijo tudi v prihodnje obstajala kot veliko tveganje. Še naprej bo povezana s tradicionalnimi vnetljivimi gorivi, ki jih je prizadelo razlitje nafte in povzročilo onesnaženje zraka, zdravstvenega tveganja, nezanesljivih dobav goriva iz tretjih držav dobaviteljic ali divje nihanje dobavnih cen za uvoz goriv.
Ena od rešitev, vetrna energija, že zagotavlja del odgovora. Evropa utira pot pri razvoju te zelene in brezplačne energije. Njena obilna moč se kaže že desetletje in je lani dosega 75 GW celotne zmogljivosti in zgodba o uspehu se zdaj ponavlja tudi na drugih območjih po svetu.
V letu 2009 je industrija za vetrno energijo, tudi v ZDA razbila vse rekorde. Namestili so blizu 10 GW novih zmogljivosti, ki zadostuje povprečno za okoli 2,4 milijona ameriških domov. Od letošnjega meseca maja pa čakajo na odobritev za delovanje ob obali (offshore), prve vetrne farme z močjo 420 MW, na rtu Cod, kar pomeni še en velik korak naprej.
Leta 2009 je tudi Kitajska na trgu dosegla zavidljiv rekord pri pridobivanju vetrne energije. Ne samo podvojitev iz leta 2008, zmožnosti je povečala iz 12,2 na 25,8 GW. Tako se že tudi Azija uvršča med največje uporabnike vetrne energije. Samo v priobalnem pasu, pri Shanghaju so v fazi priključitve na omrežje, vetrne elektrarne z močjo 100 MW.
Vse večji pomen na severnoameriških in azijskih trgih z vetrno energijo, bo imelo ključni vpliv na ceno proizvodov njihove domače industrije, kar bo neizogibno imelo velik vpliv tudi na proizvodnjo v Evropi, ki je vedno bila na vrhu v tehnologiji vetra in je še leta 2008 imela 60 % delež svetovnega trga.
Tudi naraščanje pepela
Samo pojav velikega oljnega madeža ni edini dogodek, ki ima vpliv na številne ljudi, da se zamislijo na svet, ki nas obdaja. Izbruh Islandskega vulkana tik pred začetkom Evropske konference EWEA za vetrno energijo, ki je potekala meseca maja 2010 v Varšavi, lahko ima številne hitre in prenagljene posledice.
Eden od ključnih sporočil s konference EWEC je bilo, da bi lahko obnovljivi viri zagotavljali energijski potencial Evrope do leta 2050. Skoraj polovica te energije bi zagotovo lahko bila vetrne. To je tudi edini način, na katerega lahko Evropa računa in tako zmanjša izdaje ogljikovega dioksida za 80-95%, katere bomo proizvedli do leta 2050.
Vlaganja v vetrno energijo
Da bi v prihodnosti lahko zagotovili oskrbo z obnovljivimi viri energije, bodo potrebne velike spremembe ter zagotovitev dovolj sredstev. Ko izbruhne finančna kriza, vulkan na Islandiji ali izlitje nafte, se njihovi učinki hitro širijo naokoli. Ne samo na pridobivanje energije, problem se razširi tudi na turizem in druge gospodarske veje.
Sektor, ki se ukvarja izključno z vetrno energijo, je ostal še naprej živahen in koristen zaradi institucionalnih investitorjev, toda pridobivanje posojil pri likvidnostnih bankah za financiranje projektov je kljub temu postalo težje. In sedaj se lahko še samo vprašamo, do česa prihaja zdaj v zvezi s financiranjem vetrne energije, in kaj se obeta številni industriji, na tem področju?
Zgolj pisanje o finančni krizi, puščanju olja, izbruhih vulkanov so dramatične besede in slike, ki bi jih lahko opisali na eni strani članka. Vendar moramo imeti občutek za resnične drame, do katerih prihaja na našem planetu. Žal, vseh možnih naravnih katastrof, kot so izbruhi vulkanov, ni mogoče preprečiti. Na nekatere druge, na primer o vplivu na porabo energije, pa bo človeštvo moralo v prihodnje vložiti še veliko več denarja in znanja, da bo preprečilo številne stranske vplive na njeno porabo.
Preprečujemo lahko le nenaravne nesreče. Je pa zato treba na hitro sprejeti trajne ukrepe za obnovljive vire, ki ne bodo proizvajali ogljika. Že zdaj pa so potrebna več milijardna sredstva, da čim hitreje, namesto v pridobivanje nafte, preidemo v ustvarjanje novih, zelenih tehnologij, ki so povezana s proizvodnjo energije, ki jo imenujemo: vetrna.
