Ogrevalni konvektorji

Konvektorji nudijo številne možnosti vgradnje in v mnogih primerih predstavljajo najprimernejši prenosnik toplote za ogrevanje. Še posebej so primerni za ogrevanje  zgradb, z velikimi steklenimi površinami oziroma za zgradbe, kjer segajo okna do tal. Velikokrat pa zaradi estetskih razlogov zahtevajo vgradnjo konvektorjev arhitekti.  

Konvektor je sestavljen iz ogrevalne cevi, katera je zaradi povečanja ogrevalne površine opremljena z navlečenimi aluminijastimi lamelami, eliptične ali kvadratne oblike in v določenih medsebojnih razmikih. Oddajo toplote v konvektorju lahko dosežemo z naravno ali prisilno konvekcijo. Talni konvektorji ne zavzamejo veliko tlorisne površine. Povečano oddajo toplote lahko dosežemo s prisilno konvekcijo. Z vgradnjo ventilatorja (prisilna konvekcija) pa še dodatno preprečujemo kondenzacijo na okenskih površinah.

Konvektorji omogočajo, zaradi majhne količine vode in velike konvekcijske učinkovitosti, hitrejše ogrevanje prostorov. Pomanjkljivost je težko čiščenje in zaradi hitrejšega kroženja zraka je veliko večje vrtinčenje zraka in posledično odlaganje prahu.

K doslej nestandardnim konvektorjem spadajo:

• Narebrena ogrevalna cev
• Konvektorji za vgradnjo v jašek
• Talni konvektorji
• Podtalni konvektorji
• Konvektorji z vpihovanjem

Narebrena ogrevalna cev

Najpreprostejša oblika konvektorja je konvektor izdelan v obliki narebrene cevi. Običajno je sestavljen iz bakrene cevi DN 10-65 z navlečenimi in tesno pritrjenimi aluminijastimi lamelami. S takim načinom izvedbe je dosežen dober stik med cevjo in nataknjenimi lamelami. S tem omogočimo dober prenos toplote. Narebrene ogrevalne cevi se uporabljajo brez obloge in so primerne za ogrevanje hodnikov, skladiščnih prostorov, rastlinjakov, v tovarnah itn.. Na sliki št. 1 sta prikazana dva načina izdelave narebrene grelne cevi.

V steno vgrajeni konvektorji

Ker konvektorji niso standardni, je potrebno upoštevati toplotne moči in dimenzije, ki so podane s strani proizvajalca. V preglednici št. 1 so prikazane toplotne moči za konvektorje (po izbiri) ¹⁾ in toplotna moč za T_m = 70 ^oC, ð_œƒi = 20 ^oC, €ˆ†T = 50 

Preglednica št. 1: Toplotna moč za konvektorje

Vgradna globina      b     mm	Dolžina      l     mm	Toplotna moč v W pri vdolbini niše h1 v mm 1)
		400	600	800	1000
150	1200	1147	1499	1686	1816
150	1400	1356	1772	1992	2146
150	1600	1564	2045	2299	2477
150	1800	1773	2317	2605	2807
150	2000	1981	1590	2912	3137
Vgradne mere so prikazane v preglednici št. 2 h1 = h2 + h3 + h4 ≈ 10 + 10 h4 v cm Vgradna višina 70 mm za enovrstno izvedbo

S toplotno močjo konvektorja raste tudi višina vgradnega jaška. Na sliki št. 2 je prikazana grelna cev z nataknjenimi lamelami, za vgradnjo v ohišje konvektorja. Pri večjih gradbenih globinah so lahko ti, po potrebi, sestavljeni tudi iz več cevi, ena zraven druge.

Običajni konvektorji, za vgradnjo v stenske vdolbine, so, s sprednje strani prekriti z okrasno zaščitno masko. S povečano višino konvektorja pridobimo večjo moč ogrevanja in višjo stopnjo konvekcije toplega zraka (učinek dimnika). Jašek je pri tem lahko za maksimalno 5 mm daljši od konvektorja, na obeh straneh pa prekrit s stranskima zaščitnima ploščama. Preglednica št. 2 prikazuje velikost zračne odprtine za vgradnjo konvektorja v zidno vdolbino.

Preglednica št. 2: Velikost zračne odprtine za vgradnjo konvektorja v vdolbino zidu

Vgradna globina      b     mm	Velikost zračne odprtine za vgradnjo konvektorja h2 in h3 v mm pri višini zidne niše h1 od
	300	400	500	600	od 700
50	60	60	60	60	60
100	80	80	80	80	80
150	80	100	100	100	100
200	80	100	120	120	120
250	80	100	120	140	140
300	80	100	120	140	160
Vgradna višina a znaša za enovrstne 70 mm, dvovrstne 160 mm. h4  = učinek višine vdolbine  = h1 - h2 - h3

To vrsto konvektorjev uporabimo takrat, ko želimo ogrevalna telesa skriti, hkrati pa ohraniti primerni toplotni učinek. Namestitev konvektorja na steno ali kot prosto stoječega, izvedemo s posebej izdelanimi pločevinastimi nosilci, ki istočasno služijo za pritrditev na steno in za pritrditev pločevinaste zaščitne obloge. Razen tega je, v nišah mogoče povezovati večje število konvektorjev, ki jih zaključimo s strani. S tem pridobimo dodatno toplotno moč konvektorjev. Slika št. 3 prikazuje vgradnjo konvektorja v zidno vdolbino.

Konvektorje lahko vgrajujemo pod okna, na gladko pripravljeno steno ali pa tudi kot prostostoječe grelnike v prostoru.  Še posebej pa je smiselna uporaba konvektorjev v ozadju pohištva (za kuhinjsko klopjo ali podobno), kjer z radiatorjem nikakor ne bi dosegli podobnega učinka. Na sliki št. 4 so prikazane različne možnosti za vgradnjo konvektorjev.

Pri vgradnji konvektorjev v zidne vdolbine je potrebno nameniti poseben poudarek toplotni izolaciji zunanjega zidu. Vgradnja ozkih konvektorjev je primerna tudi za ogrevanje hiš iz lesa ali montažnih hiš. 

V tla vgrajeni konvektorji

V tla vgrajeni konvektorji so primerni za vgradnjo v prostorih, kjer sega zasteklitev do tal (dnevni prostor z izhodom v zunanjost, za terase, za prostore z bazenom itn.). Pri razporeditvi konvektorjev je potrebno paziti, da pred oknom potopljenemu hladnemu zraku, ki pritiska proti navzgor dvigajočemu se toplemu zraku, onemogočimo dotok proti konvektorju. Obstajajo tri različne možnosti vgradnje konvektorjev, pri čemer je način A najpogosteje uporaben,  četudi po pravilu, velike površine oken povzročajo, največjo porabo toplote. Slika št. 5 prikazuje podtalno vgradnjo konvektorjev, z izvedbo in porazdelitvijo toplega zraka.

Legenda k sliki št. 5, razni načini za namestitev konvektorjev

Način A: konvektor je nameščen ob strani sobe. Z njim pokrivamo toplotne potrebe, ki nastanejo zaradi velike površine oken: Q _okna  ≥ 0,7 €ˆ™ Q _prostor

Način B: Konvektor je nameščen v sredino jaška. Zrak izpred okna, kot tudi iz prostora, teče skozi konvektor, četudi je ta nameščen pred oknom. To je smiselno, kadar je tudi s strani prostora na razpolago potrebna toplota:  Q _okna  = 0,2 ... 0,7 Q _prostor

Način C: Konvektor je nameščen na strani okna: Ta namestitev se uporablja v redkih primerih, samo izjemoma in, kadar obstajajo velike toplotne potrebe v prostoru:  

Q _okna  ≥ 0,2 €ˆ™ Q _prostor

Na preglednici št. 3 so prikazane dimenzije podtalnih konvektorjev in toplotna moč.

Preglednica št. 3: Podtalni konvektorji, dimenzija/toplotna moč za T_m = 70 ^oC, θ_i = 20 ^oC, €ˆ†T = 50 K.

Vgradna višina h za vse vrste = 50 mm		Toplotna moč v W pri dolžini             v mm
Razvrstitev	Vgradna globina b	1000	1500	2000	3000	4000
A in C	70 mm	139	231	325	511	703
B	140 mm	237	391	544	855	1173
B	210 mm	341	562	785	1235	1685

Dolžina konvektorja je lahko natančno prilagojena dolžini okna. Zaradi lažjega čiščenja, predvsem rešetk iz medenine, aluminija ali s plastiko prevlečenega jekla, uporabimo okoli 70 % povprečnega premera. Mere jaška S₁ in S₂ se uporabijo po merah proizvajalca konvektorjev.

Vgradnja konvektorjev v estrih

Konvektorje za vgradnjo v estrihih imenujemo tudi mini ali kompaktni konvektorji, z vpihovanjem. Vgradijo se direktno nad talno ploščo v surovem stanju in v nivoju estriha. Potrebna višina jaška za vgradnjo konvektorja znaša med 75 do 90 mm. Na sliki št. 7 je prikazana vgradnja  konvektorja v estrih.

Kljub majhni dimenziji lahko z, ob strani vgrajenim električnim vpihovalnikom  zraka, povečamo njegovo moč za približno 65 %, od navedenih podatkov iz predhodne preglednice. Tovrstni konvektorji so zelo primerni, na primer za podporo talnemu ogrevanju, še posebej, če so vgrajene zelo velike steklene površine.