Energija v rastlinah

Če se ozremo nazaj in pomislimo na ure fizike iz šolskih klopi, potem se bomo spomnili, da je v sistemu shranjeno delo označeno kot energija. Pri tem je pomembno, da je sistem sposoben delo (ali tudi energijo) shraniti, če jo hočemo pozneje uporabiti.

To velja tudi za biomaso. Energija, ki je tukaj shranjena je Energija Sonca. Preko procesa fotosinteze se sevanje Sonca pretvori v organsko materijo. S tem energija Sonca ni preprosto izginila, temveč je shranjena v rastlini. Biomasa tako rekoč predstavlja shranjeno sončno energijo. Pri uporabi biomase sproščamo shranjeno energijo. V preglednici št.1 je prikazana letna količina suhe mase, iz različnih vrst rastlin.

Preglednica št.1: Letna količina suhe mase (SM) različnih vrst rastlin znaša v t/ha

Vrsta rastline	v  t/ha
Pšenica Ogrščica Les Koruza	10,5 - 17,5 8,5 - 12  4 - 18 11 - 19

Količina energije biomase

Čeprav lahko ena rastlina  shrani majhno količino sončne energije, je le ta, v vsej biomasi na Zemlji, ogromna. Letno se proizvede okoli 400 milijonov ton biomase. Količina energije je okoli 3000 eksajuolov (EJ). To je številka z 18. ničlami. Za boljšo predstavo bo služil podatek, da vsi ljudje, ki živimo na Zemlji porabimo na leto »samo« 400 EJ energije. Iz tega lahko sklepamo, da bi lahko v večji meri izkoriščali to vrsto energije, kot jo sedaj.

Zmogljivost bioenergije

Do leta 2030 se bo delež biomase pri oskrbi z energijo vidno povečal. V državah Evrope, ki do sedaj uporabijo največje količine te vrste energije, znaša delež le 2 %, od skupnih potreb po energiji (električni in gorivih za transport). Strokovnjaki so mnenja, da je možen občuten porast uporabe biomase. Do leta 2030 računajo na porabo okoli 12 750 petajuolov (PJ). PJ je ena biljarda joula. Tako bo poraba drugih virov energije nekoliko nižja kot danes. K temu bo pripomogla energija iz biomase. Strokovnjaki so mnenja, da bodo pridobili 17 % te energije iz ponovno zraslih surovin. Leta 2030 bo energija iz rastlin predstavljala glavni doprinos energije iz biomase. Danes je le še okoli 90 % bioenergija iz lesa, na 4,3 milijona ha kmetijskih zemljišč. Od tega je 2 milijona ha na razpolago za potrebe po energiji. V preglednici št. 2 je razvidna koncentracija energije pri različnih energijskih nosilcih.

Preglednica št. 2: Koncentracija energije pri različnih energijskih nosilcih

Gorivo	Kurilna vrednost
Fosili Rjavi premog Črni premog Kurilno olje	5,6 kWh/kg 8,9 kWh/kg 11,7 kWh/kg
Bio Slama Žitarice les	4,0 kWh/kg 4,2 kWh/kg 4,4 kWh/kg

To pomeni, da bi lahko biomasa prekašala druge regenerativne nosilce energije. Kar pomeni, na primer, da Nemčija ne bo več potrebovala uvažati energijo. Biomasa lahko doprinese k uravnovešeni oskrbi z energijo.