S toplo vodo ogrevane cevi, kot neke vrste konvektorji nameščamo z ali brez lamel, na zunanje stene. S prekritjem ogrevalnih cevi z okrasnimi lamelami, spremenimo funkcijo ogrevanja, ki je podobno ogrevanju s konvektorji. Letve so lahko izdelane iz aluminija ali iz lesa. Zgornje in stranske strani so, zaradi lažjega kroženja toplote, odprte.
Zaradi relativno nizkega toplotnega učinka, približno W/m2 ,in tako imenovanega »coanda efekta« ne proizvajajo bistvene konvekcije, temveč enakomerno povišajo temperaturo stene in jih lahko označimo, kot stensko ogrevanje. Regulacijski sistemi so na razpolago glede na določene potrebe. Slika št. 1 prikazuje grelne letve in steno kot grelno telo.
Temperaturno ogrevanje
Temperiranje oboda zgradbe je alternativa konvencionalnim načinom ogrevanja v zgradbah in preprečevanju za nastajanju vlage, predvsem pri sanaciji objekta. Toplotno izolacijo in vlažno zaporo zanemarimo. V podnožju zunanjih sten in v višini oken, pod omet, namestimo cevi, ki jih ogrevamo s toplo vodo ali električnimi ogrevalnimi ploščami. Z minimalnimi stroški dosežemo, da stene ogrevamo in obenem sušimo, pri morebitnem nastajanju vlage.
Razen, da odpravimo vlago v objektu, prostore enakomerno ogrevamo z relativno nizkimi stroški. Toplota v objektu je porazdeljena enakomerno, zato je tako ogrevanje primerno predvsem za sakralne objekte. Podnožno parapetno temperirano ogrevanje je prikazano na sliki št. 3.
Pod nožne ogrevalne letve predstavljajo najenostavnejši način stenskega ogrevanja. Ni posebnih zahtev za montažo in so cenovno dostopne. Aluminijaste pod nožne letve imajo lahko vgrajene tudi vtičnice za jaki tok in TV ali računalnike. Na sliki št. 2 je prikazano pod nožno grelno telo.
Sistem, ki ga je razvil Grossenschnidt se uporablja predvsem pri sanaciji starih objektov, ker se ob ogrevanju sušijo tudi zunanje stene. Prihaja do horizontalne termične zapore in prepreči vdor vlage. Ob preprečitvi vstopa vlage iz zemlje in posledično suhih, sten pride do trajnega izboljšana U-vrednosti.
