Zaporni organi

Brez njih je nemogoča regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih delov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo zaporni organ.

Razne vrste pip, ventilov in zasunov, s katerimi je mogoče zapirati cevovode, oziroma prekiniti pretok tekočin, plinov in pare, prištevamo med zaporne organe. Kot regulacijo pretočne količine se poslužujemo raznih izvedb. Vodovodna pipa se šteje med najbolj poznane. Tehnično gledano je pipa pravzaprav ventil. Razlika med pipo in ventilom je v osnovi. Tako je stožec pipe vrtljivo nameščen v okrov pipe in je pravokotno prevrtan na svojo os. Na eni strani okrova je vstopna odprtina za medij, katerega tok hočemo prekiniti, na drugi strani pa izstopna odprtina. Če sta ti dve odprtini medsebojno zvezani z vrtino stožca, teče medij neovirano skozi.

Druga vrsta zapornega organa je ventil. Od zunaj prepoznamo ventil po kroglasti odebelitvi v sredini okrova, kakor tudi po ročnem kolesu ali pa po vrtljivem ročaju v obliki križa. Ročaj je pritrjen na zunanji del vijačnega vretena. Tekočina ali plin vstopa na eni strani v okrov, se nato zaobrne in teče od spodaj navzgor skozi odprtino, imenovano ventilni sedež. Z vrtenjem ročnega kolesa ali vrtilnega ročaja ventil zapremo, ker se ventilni stožec pritisne na ventilni sedež, z dvigom stožca pa ventil odpremo.

Tretja vrsta zapornih organov so tako imenovani zasunki. Pri njih potisnemo v okrov, med vstopno in izstopno stran, klinasto ploščo, ki jo dvigamo in spuščamo, oziroma potiskamo z vijačnim vretenom. Vijačno vreteno, ki vodi od znotraj navzven, mora biti, pri ventilih in zasunkih, tesnjeno tako, da ob vijačnem vretenu ne more uhajati tekočina, plin ali para, ki se pretaka skozi zaporni organ.

Ker moramo pri uporabi zapornega organa vijačno vreteno vrteti, potrebujemo za zatesnitev tako imenovana brtvila. Ta so sestavljena v bistvu iz treh delov: brtvilnega prostora, ki ga narede tako, da ustrezno izstružijo okrov okoli vretena, stiskala brtvila in vložka. Vložek, ki je napravljen iz tesnilnega materiala, s specialnimi dodatki v obliki vrvi kvadratastega prereza, vložimo v brtvilni prostor okoli vretena. Nato se namesti stikalo brtvila, ki tišči s svojim, v brtvilni prostor segajočim delom, na vložek. S tem pa je vložek pritisnjen tako proti vretenu, kakor proti steni brtvilnega prostora. Ker vložek nalega tesno ob vreteno, ne more uhajati pretočni medij, četudi vreteno vrtimo.

Delitev armatur:

Poleg opisanih zapornih organov na ročno upravljanje, so na voljo še zaporni organi za upravljanje s pomožno, električno, pnevmatično in hidravlično silo. Zaporne organe delimo tudi po izvedbi. Tako ločimo armature v navojni in armature v izvedbi s prirobnico. V preglednici št. 1 so prikazane različne osnovne izvedbe zapornih organov.

Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:

Osnovna izvedba in način izvedbe
Premik zapornega dela	Premočrtno		Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka
Pretok v smer zapore	Prečni pomik proti zapornemu organu	Daljši pomik proti zapornemu organu	Skozi zaporni organ	Okoli zapornega organa
Oblika zapornega organa	Batni, membranski, klinasti	Ploščati, cilindrični, membranski, stožčasti, krogelni itn.	Krogelni, stožčasti, cilindrični	Ploščati
Primerjava vrednosti izgub za DN 25 n. DIN 1988 T3	Klinasti zasun:          0,5	Z ravnim sedežem: 7,0 Membranski ventil:  7,0 Poševnosedežni ventil:2,0	Krogelna pipa:          0,5	Zaporna loputa:        0,5
Primerjava vgradne dolžine in mere za DN 100

Označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompaktna izvedba

Oznaka: mehkotesnjeni prirobnični zaporni ventil, enodelno ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25), kratka vgradnja DIN EN 558-1/14, brez potrebnega servisiranja, prehodni v poševnosedežnem ohišju z ravnim gornjim delom, izolacija po EnEV, z ne vrtljivim vretenom in brezstopenjskim ročnim kolesom, dušilni stožec z EPOM-izolacijo, s tesnjenjem vretena brez potrebnega servisiranja, z štirikratnim O-tesnilom-puša, azbest-,FCKW- in PCB-prosto, oznaka armature po DIN EN 19.

Na sliki št. 2 je prikazano označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompaktna izvedba.

Področje uporabe: Za toplo vodo pri ogrevalnih napravah do 120 ^oC po DIN 4751 in za klimatske naprave, ni za uporabo pri parnih sistemih in za medije, v katerih so prisotne mineralne snovi.

Dopustna delovna temperatura: f_s =  od - 10 do  + 120 ^oC

Posebna izvedba: s kapo za plombiranje proti rokovanju nepooblaščenim osebam

Način vgradnje: Potrebno je paziti na smer pretoka, menjava smeri pretoka je dovoljena.

V preglednici št. 2 so prikazane mere prirobnične izvedbe zapornega ventila, kompaktna izvedba.

Preglednica št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba                                                                         

DN	Mere za PN 6 in PN 16				PN 6					PN 16
	l mm	dH mm	h1 mm	h2 mm	D mm	k mm	b mm	a mm	mv kg	D mm	k mm	b mm	a mm	mv kg
15   20   25   32   40   50   65   80 100 125 150 200	115 120 125 130 140 150 170 180 190 200 210 230	100 100 100 100 100 125 125 200 200 250 250 315	119 119 119 162 162 179 207 234 243 325 338 423	153 153 153 203 203 233 261 309 318 439 447 575	80   90 100 120 130 140 160 190 210 240 265 320	55   65   75   90 100 110 130 150 170 200 225 280	12 14 14 16 16 16 16 18 18 20 20 30	74   74   74 117 117 132 160 182 191 269 282 353	2,6   3,0   3,2   4,6   4,9   6,0   8,0 12,4 15,8 28,2 33,6 60,0	95 105 115 140 150 165 185 200 220 250 285 340	65   75   85 100 110 125 145 160 180 210 240 295	14 16 16 18 18 20 20 22 24 26 26 30	74   74   74 117 117 132 160 182 191 269 282 353	2,9   3,6   3,9   5,7   6,1   8,0 10,6 14,1 18,8 32,1 38,3 68,0

Nadaljevanje v prihodnji številki.