Severni del zemeljske poloble ni ravno primeren za pridobivanje električne energije iz Sonca. Nasprotno so v južnih predelih različne možnosti za tak način oskrbe z električno energijo.
Pri termični solarni energiji za pridobivanje električnega toka, govorimo o toplotnih elektrarnah. Z odgovarjajočo koncentracijo žlebov ali ogledal, lahko v žarišču dosežemo visoke temperature. S to toploto segrevamo tekočino, ki izpareva in sistem deluje enako, kot pri termoelektrarnah ali plinskih elektrarnah za pridobivanje električnega toka.
Za ekonomično rabo je potrebna visoka intenziteta sevanja in dolgo sijanje Sonca.
Čas sijanja Sonca znaša - pri bistveno visoki intenziteti, na primer
- Rim približno 2500 h/a
- Tel Aviv približno 3500 h/a
- Sahara približno 4000 h/a.
Parabolična korita - elektrarna
Elektrarno s paraboličnimi koriti sestavljajo velika polja z linearno postavljenimi konkavnimi zrcali. Sončni žarki so usmerjajo na cev, ki poteka v centru žarišča. Tekočina v cevi se segreje do 400 oC, kjer z izparevanjem poganja parno turbino, s priključenim generatorjem za proizvodnjo električne energije. Stroški za pridobivanje električne energije na ta način, so trenutno najugodnejši in občutno nižji od fotovoltaike. Tudi tehnologija za izdelavo paraboličnih korit je trenutno najugodnejša. Na sliki št. 1 je prikazan primer paraboličnega korita.
V kalifornijski puščavi Mojave so postavili 9 solarnih elektrarn, s skupno 2,3 milijoni m2 površine ogledal in z izkoristkom 354 MW. Takšne projekte načrtujejo na Kreti, Indiji in v Egiptu.
Paraboloidne elektrarne (sončne peči)
Sončna peč je sestavljena iz dvodimenzionalnega zavitega konkavnega ogledala. V njegovem žarišču se zbirajo sončni žarki, ki dosežejo zelo visoke temperature.
Naprave s skledasto obliko paraboličnega ogledala (Dish) s premerom od 7 do 17 m in v žarišču pritrjenim sprejemnikom, s stirlingovim motorjem (Dish - Stirling - naprave) dosežejo 10 do 50 kW. Pri stolpnih napravah, z enim iz večjih polj sestavljenim konkavnim zrcalom, voda na vrhu stolpa, v točki žarišča, prične izparevati in para požene turbino, enako kot pri konvencionalni elektrarni ter prične s proizvodnjo električne energije. Na sliki št. 2 je prikazana Paraboloidna elektrarna.
Takšna sončna peč je na primer postavljena v mestu Odeillo v francoskih Pirinejih. Tam jo uporabljajo za topljenje kovin, ki potrebujejo visoko stopnjo vrelišča. Pri tem dosežejo v peči temperaturo preko 4000 oC.
Stirling - solarni generator
Podobna parabolna zrcala z 8 do 20 m premera, se uporabljajo za pridobivanje solarne električne energije, s pomočjo Stirling motorjev. V točki žarišča se nahaja solarni generator, z izkoristkom do 50 kW.
Stirling motor je bil izdelan 1816 leta na Škotskem. Imel je dva cilindra. Plin, ki izmenično segreva, izpari in ohlaja, deluje na dva bata, ki preko ojnice poganja ročično gred generatorja. Poizkusne naprave so nameščene v ZDA, Saudski Arabiji in Turčiji.
Solarne stolpne elektrarne
Solarne stolpne elektrarne (»heliostate«), sestavljene iz večjega števila ravnih ogledal, ki se avtomatično obračajo proti Soncu. Sončni žarki segrevajo tekočino, ki izpareva, kar je pogoj za pridobivanje električne energije. Poizkusna naprava je nameščena v Adranu na Siciliji. Postavila jo je Evropska unija v projektu »EURELIUS« in ima moč 1 MW električne energije (slika št. 3).
Sončna energija je brezplačna in v neomejenih količinah. Uporaba takšne energije ne povzroča nobenih škodljivih emisij oziroma onesnaženja. Večje sončne elektrarne, predvsem tiste za fotovoltaiko, pa lahko tudi škodujejo ekosistemu, če se z njimi ne upravlja pravilno.