Savna

Z izmenično menjavo suhega, vročega zraka in hlajenjem, z ostrino finske savne, stimulira obrambne celice pred okužbami, očisti in pozitivno vpliva na srce in obtočni sistem. Izboljša se cirkulacija krvi, strupi se izločajo skozi pore telesa, porabljajo se kalorije in blažijo se težave s kožo. Poškodovane mišice se zaradi izpostavljenosti naravni sproščujoči toploti in pretoku kisika obnavljajo, oziroma zdravijo znatno hitreje.

Prvotno je bila savna neke vrste kopalnice. V zaprtem prostoru, ki je bil ogrevan, so ljudje veliko pozornost posvečali osebni higieni, oziroma umivanju. Najpogosteje je bila savna, v tistem času, edini primerni in razpoložljiv prostor, kjer so lahko uporabljali vodo, brez omejitev. Tako je postala savna tisti del domačije, kjer so Finci zagledali luč sveta in bili umiti. Tudi za svojo zadnjo pot na tem svetu, so ljudi pripravili v savni.

Osnove projektiranja

Izvor savne, ki izvira iz Finske, v nasprotju s toplim zrakom (rimska kopel) ali turška kopel (turška, ruska ali irska kopel) je vroče zračna kopel s temperaturo zraka med 80 in 90 ^oC in s približno 10 % zračno vlažnostjo. V zahodnem delu Evrope je ta sistem savne najpogosteje uporabljen.

V zapisu bo kasneje podrobneje prikazana družinska, oziroma hišna savna. Hotelske in javne savne se od družinske, v glavnem, razlikujejo po velikosti in od števila dodatnih prostorov za nadaljnje dodatne storitve.

Hišna savna je po pravilu sestavljena iz posameznih elementov, ki jo večinoma namestimo v kletni prostor.

Vrtna savna, ki stoji na prostem, je lahko narejena kompaktno iz enega kosa, v katerem je nameščena kabina za savno, prostor za oblačila in zunanja terasa.

Finska savna

Finska savna je zaprt prostor ali manjša soba, v katerem je v enem kotu tudi peč, na kateri je naložen kup kamenja. Ob stenah savne so nameščene klopi, lahko na različnih višinah, najpogosteje na 1.5m višine, kamor se posedejo kopalci. V savni je tudi vedro vode in metlice iz svežih, brezovih vejic. Iz vedra se z zajemalko poliva voda  na ogreto kamenje, kjer v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoči v topli vodi, kopalci se z njimi otepajo po vsem telesu, da si poživijo krvni obtok. Temperatura v savni je okoli 80-110 ^oC. Ogreti zrak in otepanje z metlicami sprostijo napetost v mišicah in povzročijo obilno potenje, kar po svoje - od znotraj očisti kopalca. V kolikor se savna nahaja v bližini jezera ali bazena, odidejo kopalci po sedenju v vroči savni, na kratko kopel v mrzlo vodo. Hladna kopel blagodejno prispeva k ugodnemu občutku kopeli v savni. Najpogosteje uporabniki finske savne uravnotežijo obilno potenje z obilnim pitjem po savni, najpogosteje s pitjem piva ali sadnih sokov.

Potreben prostor

Družinska savna (hišna savna ali majhna savna) je sestavljena:

• Peč in leseni sedeži, oziroma klopi
• Tuš s pršečo glavo na gibljivi cevi
• Kopalna kad ali bazen, najpogosteje sedežna kad
• Prostor za počitek, izhod na zunanjo stran, kjer je to mogoče.

V privatnih savnah je mogoča namestitev tuša ali kopalne kadi v drug prostor in tako omogočimo namestitev savne, oziroma kabine, tudi v minimalno velikem prostoru, ki lahko meri maksimalno le 2,50 x 2,50 m..

V hotelih in javnih savnah, je potrebno poskrbeti za:

• Ločeno garderobo, sanitarne prostore in stranišče
• Prostor za masažo, solarij
• Prostor za rekreacijo, bife, trezor itn.

V javnih savnah je potrebno opredeliti, ali bosta dve popolnoma ločeni savni, za moške in ženske, ali pa bo ena savna delala v določenem času za ženske ali moške, ali pa je mogoča skupna uporaba.

Minimalna velikost, ki je potrebna za namestitev hišne savne znaša od 7 do 10 m² (vključno s tušem in predprostorom), tako je mogoče savno namestiti tudi v manjši kletni prostor. Na sliki št. 1 je prikazana namestitev hišne savne v kletni prostor.

Legenda k sliki:

• 1. Kabina savne
• 2. Peč za savno
• 3. Kopalna kad ali zidano in ometano okroglo korito za kopanje
• 4. Korito za pranje nog s toplo vodo
• 5. Pregibna cev
• 6. Tuš
• 7. Klop za sedenje
• 8. Izhod na prosto

Kabina savne

Oblike in mere

Poleg številnih oblik savn, ki so na razpolago na tržišču, prevladujejo savne pravokotnih oblik. Mera za savno je v veliki meri odvisna od števila uporabnikov. Zaradi potrebne toplotne moči peči, nameščene v kabini, je najbolje, da izvedemo kabino takšne velikosti, kot jo bomo potrebovali. Potrebna minimalna mera v notranjosti  kabine savne znaša približno 180 (še bolje 190) x 150 cm in višina 200 cm. Na sliki št. 2 so prikazane minimalne mere za kabino finske savne. V preglednici št. 1 pa so prikazane povprečne mere za izdelavo hišne finske savne in se nanašajo na sliko št. 2.

Preglednica št. 1: Povprečne mere za finsko savno

Število oseb         Sede           Leže		H = 205 cm
		š x v  (cm)
a.)    1	3	205 x 160
2	3	205 x 160
b.)    2	4	205 x 205
2	4	220 x 190
3	4	205 x 205
c.)    3	5	205 x 205
3	6	235 x 205
3	7	265 x 205
d.)    4	6-7	265 x 205

Izvedba

Materiali: Večinoma so savne izdelane iz pred pripravljenih montažnih elementov. Pri tem prideta v veljavo dve vrsti konstrukcije:

• Izvedba sten iz desk iz trdega masivnega lesa (črnjava, jedrina), približna debelina stene mora znašati vsaj 4 do 6 cm (pri kabinah na prostem pa okoli 8 cm).
• Sendvič konstrukcija z vmesno toplotno izolacijo in z difuzijsko parno zaporo

Lesena izvedba ima številne prednosti. Boljša toplotna izolacija, absorpcija vlage in dobra difuzijska parna zapora itn. Zaradi možne postopne gradnje je velik prihranek pri materialu, kar pomeni prihranek denarja.

Gradbene zahteve: Stene savne moramo zaradi mogoče cirkulacije zraka odmakniti od zidov zgradbe vsaj 5 do 10 cm. Za talno oblogo se priporočajo keramične ploščice ali naravni kamen na katerega namestimo rešetke iz letev.

Rešetkaste lesene klopi oziroma ležalniki, so običajne širine od 50 do 60 cm in so narejeni tako, da je dostop do najvišje nameščenih ležalnikov narejen stopničasto. Klopi so medsebojno povezane v pravokotni obliki, v dveh, oziroma treh vrstah. Na različnih višinah se srečujemo z različnimi toplotnimi sloji. Višina klopi za sedenje ali ležanje je najbolj primerna na višinah 45 (50), 90 in (130) 135 cm. Vstopna vrata v kabino morajo biti opremljena z oknom, s pogledom v notranjost in se morajo odpirati navzven.

Oprema: Poleg klopi, oziroma ležalnika, potrebujemo v tudi peč za ogrevanje in luč za razsvetljavo notranjosti kabine. K opremi še prištevamo termometer, higrometer, uro (večinoma se uporablja peščena ura), vedro z leseno zajemalko za vodo, ki jo uporabljamo za polivanje vode po kamenju, talna lesena rešetka in zaščitna mrežasta pregrada za ogrevalno peč.

Peči za savno

Za ogrevanje hišne savne služi danes (poleg prvotnih peči za kurjenje z drvmi) skoraj izključno električna peč, ki je povezana z zunaj nameščenim, nastavljivim, vklopnim termostatom za nastavitev prostorske temperature

Priključna vrednost za običajne peči za savno znašajo približno od 3 do 10 kW (približno 0,8 - 1,0 kW/m³ zračnega volumna), pri večjih napravah pa do 30 kW. Seveda pa potrebujejo večje naprave močnejši električni trifazni priključek s 400 V.

Električna peč je za sevanje opremljena z dvojno zaščitno prevleko. Zgornji del peči je napolnjen s kamni, ki jih v presledkih od časa do časa polivamo z vodo, s čimer za kratek čas povečamo vlažnost zraka v prostoru.

Počutje v električno greti savni je drugačno, od savne, ki je ogrevana s pečjo na drva. V zadnjem obdobju je klasična savna za kurjenje z drvmi pridobila veliko novih privržencev in zagovornikov. Nove savne, posledično vse pogosteje ponovno opremljajo s pečmi za kurjenje na drva. Uporaba peči za kurjenje z drvmi, je bila prekinjena nekje v začetka 20. stoletja. V sedanjem času, doživljajo te peči pravi preporod in se ponovno vse bolj pogosto uporabljajo.

Ogrevanje in prezračevanje savne

Temperatura zraka

Temperatura zraka v savni znaša pri podu približno 30 do 40 ^oC, v zgornjem predelu med 90 in 110 ^oC. Vsekakor pa je pod strop savne priporočljiva vgradnja temperaturnega omejevalnika.

Zračna vlažnost

Pri temperaturi zraka okoli 90 ^oC znaša zračna vlažnost v kabini savne okoli 5 do 15 %. Z občasnim polivanjem vode po kamenju v peči, se za kratek čas dvigne zračna vlažnost, ki s tem poviša temperaturo zraka v prostoru. Na sliki št. 3 je prikazano razmerje zraka v savni.

Prezračevanje

V kabino savne, dovajamo svež zrak skozi odprtino, ki se nahaja na steni pod pečjo. Izrabljen vroč zrak postopno pada navzdol in ga skozi odprtino na nasproti ležeči strani odvajamo na prosto. Na uro je potrebna 6 do 15 krat izmenjava zraka.

Prostor za ohlajanje

Vsaka savna potrebuje dodatni prostor, v katerem istočasno poteka tudi predhodno čiščenje. Tukaj se nahajajo tudi sanitarni prostori po sledeči opisani opremi in namestitvi:

Bazen za potapljanje: Bazen oziroma korito za hladno vodo in z možnim vstopom, je izdelano v pravokotni ali okrogli obliki ter ometano ali obdano s keramičnimi ploščicami. Vse pogosteje se uporabljajo bazeni oziroma korita, ki so izdelani iz plastične mase. Priporočljiva mera je okoli 90 x 110 cm, globina pa okoli 120 cm.

Korito za pranje nog s priključkom za hladno in toplo vodo. Korito je lahko izdelano tudi iz dveh ločenih korit za izmenično kopel, s 15 cm globine.

Zaključek

Telo si zasluži najboljše. Medtem, ko uživamo v savni ne uživamo samo zaradi popolne sprostitve, se moramo zavedati, da se naša koža očisti in dobro poskrbi za naše celotno telo. Izboljša se tudi cirkulacija krvi, skozi pore se izločajo strupi, porabijo se kalorije in nenazadnje se blažijo vse težave z našo kožo. Tudi naše poškodovane mišice, ki so medtem izpostavljene  naravni in sproščujoči toploti in pretoku kisika obnavljajo oziroma zdravijo veliko hitreje. Uživati v pravi leseni kabini, ki je izdelana iz lesa, je vsekakor enkraten občutek za naše specifične potrebe.