Že koncem sedemdesetih in še bolj v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so začeli arhitekti soodločati po načinih gradnje na temo, izrabe alternativnih virov energije in ekologije. To pomeni veliko priložnost za arhitekte, zato so se v tem obdobju začeli razvijati povsem novi arhitekturni pojmi, z novimi vsebinami in z njenimi specifičnostmi, ki ji dajejo še posebno draž.
Ali je pojem nizko energijska hiša ali ničelna hiša postala samo brezplačno geslo?
To niso enormni ali vidni konsenzi, kar trpi za voljo tega, ali razumemo nove zahteve ali nagibe, da izdelamo standarde za posamezne tipe zgradb, kot so minimalna energetska ali pasivna hiša itd..
Seveda se tukaj pojavljajo velika nasprotja od sončne hiše, do tako imenovane naravne hiše, toda ta nasprotja bodo kot vedno zelo kritična in se ne bodo tako hitro in lahko vdala.
Energetski predpisi morajo biti definirani. To je pomembno za družbo. Postavlja se tudi vprašanje ali je solarna energija sprejemljiva povsod in za vse vrste gradnje.
V številne poslovne zgradbe so bili vgrajeni alternativni energetski sistemi že v času gradnje in še niso v pogonu predvsem zaradi varčevanja naprav, saj se je to že velikokrat izkazalo kot cenejša rešitev.
V stanovanjskih zgradbah je bila zavest, da je pravilna gradnja in čuvanje našega okolja zelo pomemben dejavnik in je zato jasno formulirana. Povpraševanje po teh vrstah energije je veliko in se iz leta v leto povečuje. Toda tudi tukaj je potrebnega veliko znanja oziroma vedenja in včasih je prav žalostno videti, kako se stare napake ponavljajo. Namesto, da bi se uporabljala ponujena znanja in vedenja sodobnih in sprejemljivih tehnologij so še vedno prisotna zastarela gledanja.
Kljub temu je preko daljšega obdobja zaznati velike spremembe. Ne samo, da obstajajo dokazi, da se preveč eksperimentira, temveč se vse bolj izrablja pasivna solarna energija, ki je integrirana v koriščenje odpadnega toplega zraka. Vse bolj se tudi uporabljajo zemeljski toplotni shranjevalci, termični sončni sprejemniki in biološko čisti gradbeni materiali. Dan je poudarek na tesnjenje zgradb in na visoko kvalitetne izolacijske materiale. Pojmi uporabe teh tehnologij so normalno uporabni in praktično zajeti že v vsaki sodobno grajeni zgradbi.
Tako imajo arhitekti nove možnosti za oblikovanje različnih form in pri delu lahko uporabljajo odgovarjajočo arhitekturno obliko.
Umetniška arhitekturna oblika dobiva zelo velik poudarek, oziroma nivo. Solarni paneli in sprejemniki so samo en del zajemanja sončne energije, saj tudi tu prevladuje točna hirarhija. Tako ne pride solarna energija na prvo mesto. Toplotni shranjevalci in toplotna zaščita v poletju in zimi so upoštevanja vredni parametri, ravno tako kot toplotni mostovi, zračno tesnjenje zgradb itd..
Prej ali slej postanejo pomembne tudi tradicionalne vrednote, kot razum na licu mesta, »razgledanost« itd., ki igrajo zelo pomembno vlogo. Številni ljudje veliko sanjajo tudi o »hiši v zelenem«. Le to so trenutno bolj sanje, saj pridobivanje sredstev oziroma ugodnih bančnih posojil ali državnih subvencij in stimulacij je preprosto preveč zakomplicirano in tako ti pogoji niso preveč učinkoviti.
V tem trenutku je možno arhitekturo vključevati tudi za sanacije zgradb. Vse bolj se tudi tu potrjuje dejstvo, da se z dobrimi arhitekturnimi projekti ne prihrani samo živcev, ampak tudi denar.
Na tem področju je pravzaprav še veliko dela, še posebej iz vidika solarne arhitekture, ki bi morala imeti odločilen vpliv, da ne bi prišlo do sanacij objektov, ki bodo okolje bolj kazile, kot služile za skladnost starega in novega.
Da se to ne bo dogajalo tudi v prihodnosti, leži velika odgovornost na arhitektih in vseh tistih, ki o tem odločajo preden pride do realizacije, oziroma izvedbe.
