Pred obnovo podstrešja oziroma ureditvijo mansardnega stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj osnovami o podstrešju. Le tako se lahko izognemo številnim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma obnove.
Strehe pokrivajo zgradbe in jih varujejo pred vremenskimi vplivi, to je pred padavinami, vetrom, mrazom in vročino. Ločimo nosilne elemente in kritino. Glavni deli strešnega poveznika so lege in škarniki (šperovci), ki jih oblikujemo glede na gradivo (les, jeklo, ojačani beton), na strešni naklon, na obliko ter težo kritine in obremenitev (sneg). Za stanovanjske zgradbe uporabljamo navadno škarnike z nosilno dolžino 4 m in medsebojno razdaljo 0,8 - 1,0 m; opaž debeline približno 24 mm; strešne letve v prerezu 3 x 5 cm, oziroma 4 x 6 cm in dolžine 6 do 7 m; poveznike pa v medsebojnih razdaljah približno 5 m.
Strešni naklon je dostikrat predpisan z zakonskimi določili, sicer je pa odvisen od lastnosti kritine in od načina kritja.
Lesena ostrešja so lahko z vešali ali brez njih. Strešna vešala sestoje iz leg in iz nanje postavljenih škarnikov. Škarniki učinkujejo kot prostoležeči, previsni in kontinuirani nosilci (tramovi), ki so obremenjeni predvsem na upogib. Strešne lege so pritrjene v določenih razdaljah na veznikih (stropnikih), poleg tega pa morajo biti ojačene v vzdolžni smeri (na primer s podporami - ročicami) in v prečni smeri (s stropniki). Pri enostavnih ostrešjih manjše razpetine (< 10 m) so škarniki sidrani na vznožne (kapne) lege, pri vešalih večjih razpetin in pri strešnem naklonu preko 40o so škarniki vezani še na vmesne lege in na slemensko lego.
Za majhne razpetine zadoščajo ostrešja brez vešal, pri večjih razpetinah pa povežemo okvire z enim ali več prečniki. Ti prečniki so lahko pomični ali nepomični.
Za izračun strešne konstrukcije moramo upoštevati njeno lastno težo, težo snega, veter in pohodno obtežbo. Lastna teža sestoji iz teže kritine, teže škarnikov, leg in veznikov in učinkuje navpično. Teža snega učinkuje navpično in je odvisna od strešnega naklona: pri naklonu 20o je 75 kp/m 2, pri naklonu 60 o pa 0 kp/m2. Veter obremenjuje streho pravokotno na ploskev, prometna obtežba pa je usmerjena navpično.
