Vsaka ženska si želi življenje v celoti, takšno iz enega kosa.
Kako začeti in obdržati celoto, da se ne prekine?
To je zelo lepo, seveda, če je kdo take sreče… In če ni te sreče, kaj bo?
Naj ga krpa s krpami …. kos za kosom … kot je možno…
Moje življenje iz nekaj krp…. Vse nekaj po drobnem, na kratko in malo.
To ni to, a kaj morem…. kljub vsemu je le to neko življenje.
Leta minejo in vsaka ženska krpa svoje življenje. Karkoli je v življenju…
Tudi lepi kosi obstajajo.
Malo je življenj brez šivov in krp..
Ne gre! Človek je proklet! Rad bi dolgo živel in rad bi, da mu bo lepo.
A to ne gre. Lahko živi dolgo, a ne gre brez krp.
Poglejte, vsak izmed nas nosi svoje krpe.
Vsak dobi svoje šive – nekdo na licu, nekdo na očeh a nekdo v glavi.
Vsi mi smo krpe, ki smo sestavljeni iz mnogih delov.
Mi bolj ljubimo življenje, kakor življenje ljubi nas.
To je bistvo! In če ga tako ljubimo, potem ni prav,
da ga ogovarjamo in da v njem iščemo napake.
